- 1. ki je v zvezi s čeljustjo 1.
- 1.1. ki sestavlja, tvori čeljust 1.
Zadetki iskanja
eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika
Celotno geslo
eSSKJ
čeljústni čeljústna čeljústno pridevnik [čeljústni]
Celotno geslo
eSSKJ
Celotno geslo
eSSKJ
kôza kôze kozé samostalnik ženskega spola [kôza]
FRAZEOLOGIJA: da bo volk sit in koza cela, skakati kot koza, Naj sosedu koza crkne., Volk sit in koza cela.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. koza, hrv., srb. kòza, rus. kozá, češ. koza < pslov. *koza < ide. *kag̕ah2 ali *kog̕ah2, podobno kot got. hakuls ‛plašč’ (prvotno iz kozje kože) ali litov. ožỹs ‛kozel’, ožkà ‛koza’, alb. dhi ‛koza’, stind. ajá- ‛kozel’, ajā́ ‛koza’ < ide. *h2ag̕- ‛koza, kozel’ - več ...
- 1. domača žival z zakrivljenimi rogovi in zlasti pri samcu šopom daljših dlak po bradi; primerjaj lat. Capra aegagrus hircus
- 2. iz zoologije manjši parkljar z večjimi zakrivljenimi rogovi, ki živi zlasti v gorah; primerjaj lat. Capra
- 3. telovadno orodje za preskakovanje z oblazinjenim kvadrastim zgornjim delom
- 4. priprava za držanje lesa, navadno pri žaganju, iz več nog v obliki črke iks
- 4.1. taka priprava, navadno kot del druge
- 5. znamenje kitajskega horoskopa med konjem in opico
- 6. slabšalno ženska, ki je nespametna, omejena, neumna ali se ji to pripisuje
FRAZEOLOGIJA: da bo volk sit in koza cela, skakati kot koza, Naj sosedu koza crkne., Volk sit in koza cela.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. koza, hrv., srb. kòza, rus. kozá, češ. koza < pslov. *koza < ide. *kag̕ah2 ali *kog̕ah2, podobno kot got. hakuls ‛plašč’ (prvotno iz kozje kože) ali litov. ožỹs ‛kozel’, ožkà ‛koza’, alb. dhi ‛koza’, stind. ajá- ‛kozel’, ajā́ ‛koza’ < ide. *h2ag̕- ‛koza, kozel’ - več ...
Celotno geslo
eSSKJ
múngo2 múnga samostalnik moškega spola [múngo]
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Mungo in angl. mung(o) iz hind. mung < stind. mudgá-
- užitna zelena zrna kulturne rastline z dolgimi tankimi stroki in rumenimi cvetovi ali ta kulturna rastlina; primerjaj lat. Vigna radiata; SINONIMI: fižol mungo
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Mungo in angl. mung(o) iz hind. mung < stind. mudgá-
Celotno geslo
eSSKJ
ôven ôvna samostalnik moškega spola [ôvən ôu̯na]
ETIMOLOGIJA: = stcslov. ovьnъ, hrv., srb. òvan, nar. rus. ovën < pslov. *ovьnъ = litov. ãvinas, latv. àuns, stprus. awins < ide. *h2au̯ino- ‛pripadajoč ovci’ iz ↑ovca - več ...
- 1. odrasel samec ovce
- 3. vojaška priprava za razbijanje vrat, zidov v starem in srednjem veku
ETIMOLOGIJA: = stcslov. ovьnъ, hrv., srb. òvan, nar. rus. ovën < pslov. *ovьnъ = litov. ãvinas, latv. àuns, stprus. awins < ide. *h2au̯ino- ‛pripadajoč ovci’ iz ↑ovca - več ...
Celotno geslo
eSSKJ
teriêr teriêrja samostalnik moškega spola [terijêr]
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Terrier in angl. terrier (dog), dobesedno ‛zemeljski (pes)’ iz srfrc. terrier iz srlat. terrarius iz terra ‛zemlja’ - več ...
- pes navadno s srednje dolgo resasto dlako in neizrazitim čelom
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Terrier in angl. terrier (dog), dobesedno ‛zemeljski (pes)’ iz srfrc. terrier iz srlat. terrarius iz terra ‛zemlja’ - več ...
Slovar slovenskega knjižnega jezika²
SSKJ²
dopústnica -e ž (ȗ)
1. dovolilnica, dovoljenje za dopust: dobiti dopustnico / v četi so nenadoma preklicali vse dopustnice
2. ženska, ki ima dopust: dopustnice uživajo na plaži
1. dovolilnica, dovoljenje za dopust: dobiti dopustnico / v četi so nenadoma preklicali vse dopustnice
2. ženska, ki ima dopust: dopustnice uživajo na plaži
SSKJ²
dôsti prisl. (ó)
1. izraža veliko količino ali mero: do odhoda je še dosti časa; vihar je poškodoval dosti dreves; ta operacija v dosti primerih ni uspela; že zdaj uživajo dosti sadja in zelenjave, pa bi ga morali še več; dosti dela, govori, spi
// v nikalnih stavkih izraža majhno mero: matere se ne boji dosti, očeta se bolj; to ga ne bo dosti prizadelo; cesta tukaj ni dosti poškodovana
2. navadno s primernikom izraža visoko stopnjo: zdaj je dosti boljši; ni dosti debelejši od prosenega zrna; dosti grše piše kot prej; z avtomobilom se pride dosti prej / kazen je dosti prehuda
3. izraža količino, mero, ki ustreza, zadošča: kruha imamo še za tri dni dosti; ni imel dosti moči, da bi vstal; vsega imam dosti, ne potrebujem več / zemlja je dosti namočena za setev; dosti si star, da lahko razumeš / šlo je še dosti gladko
// ekspr. izraža mero, ki je ni dovoljeno preseči: dosti je tega čvekanja; dosti je neumnosti, zdaj se prične delo; dosti dolgo ste spali, takoj vstanite / zdaj mi je pa dosti – mir ali pa ven
● ekspr. povsod ga je dosti povsod ga lahko srečaš; pog. njega je res dosti je velik, močen; ekspr. tega ne malo ne dosti ne razumem prav nič; star. ne mara zanj malo in dosti ne prav nič; tu je dosti dela – malo jela; preg. dosti psov je zajčja smrt dosti sovražnikov vsakogar ugonobi
1. izraža veliko količino ali mero: do odhoda je še dosti časa; vihar je poškodoval dosti dreves; ta operacija v dosti primerih ni uspela; že zdaj uživajo dosti sadja in zelenjave, pa bi ga morali še več; dosti dela, govori, spi
// v nikalnih stavkih izraža majhno mero: matere se ne boji dosti, očeta se bolj; to ga ne bo dosti prizadelo; cesta tukaj ni dosti poškodovana
2. navadno s primernikom izraža visoko stopnjo: zdaj je dosti boljši; ni dosti debelejši od prosenega zrna; dosti grše piše kot prej; z avtomobilom se pride dosti prej / kazen je dosti prehuda
3. izraža količino, mero, ki ustreza, zadošča: kruha imamo še za tri dni dosti; ni imel dosti moči, da bi vstal; vsega imam dosti, ne potrebujem več / zemlja je dosti namočena za setev; dosti si star, da lahko razumeš / šlo je še dosti gladko
// ekspr. izraža mero, ki je ni dovoljeno preseči: dosti je tega čvekanja; dosti je neumnosti, zdaj se prične delo; dosti dolgo ste spali, takoj vstanite / zdaj mi je pa dosti – mir ali pa ven
● ekspr. povsod ga je dosti povsod ga lahko srečaš; pog. njega je res dosti je velik, močen; ekspr. tega ne malo ne dosti ne razumem prav nič; star. ne mara zanj malo in dosti ne prav nič; tu je dosti dela – malo jela; preg. dosti psov je zajčja smrt dosti sovražnikov vsakogar ugonobi
SSKJ²
kokaín -a m (ȋ)
farm. močno mamilo iz listov koke: uživajo heroin in kokain; uporaba kokaina v medicini
farm. močno mamilo iz listov koke: uživajo heroin in kokain; uporaba kokaina v medicini
SSKJ²
SSKJ²
prostóst -i ž (ọ̑)
stanje, lastnost prostega:
a) počitnice so, zdaj bomo uživali prostost; lepi dnevi prostosti so hitro minili
b) ljudje imajo, uživajo popolno prostost / ker se ni dobro učil, mu je oče omejil prostost / dati, odvzeti komu prostost / braniti se s prostosti; izpustiti osumljenca na prostost
● boriti se za prostost domovine za svobodo; vznes. prinesti prostost še neosvobojenim bratom osvoboditi jih
♦ ekon. kovna prostost nekdaj pravica državljanov, da jim državna kovnica naredi iz kovine, ki so jo prinesli sami, ustrezno število kovancev; pravn. protipraven odvzem prostosti protipravna omejitev svobode gibanja
stanje, lastnost prostega:
a) počitnice so, zdaj bomo uživali prostost; lepi dnevi prostosti so hitro minili
b) ljudje imajo, uživajo popolno prostost / ker se ni dobro učil, mu je oče omejil prostost / dati, odvzeti komu prostost / braniti se s prostosti; izpustiti osumljenca na prostost
● boriti se za prostost domovine za svobodo; vznes. prinesti prostost še neosvobojenim bratom osvoboditi jih
♦ ekon. kovna prostost nekdaj pravica državljanov, da jim državna kovnica naredi iz kovine, ki so jo prinesli sami, ustrezno število kovancev; pravn. protipraven odvzem prostosti protipravna omejitev svobode gibanja
SSKJ²
recipróčnost -i ž (ọ̑)
dejstvo, da je kaj povezano s čim enakim, ustreznim kot povračilom: sporazum o pravicah manjšin temelji na recipročnosti
♦ pravn. formalna recipročnost dejstvo, da tuji državljani recipročno uživajo iste pravice kot domači državljani; materialna recipročnost dejstvo, da tuji državljani uživajo iste pravice kot državljani te države v določeni tuji državi; načelo recipročnosti načelo, po katerem priznava država drugi državi ali njenim državljanom določene pravice, ugodnosti s pogojem, da jih tudi druga država priznava njej oziroma njenim državljanom
// medsebojna povezanost, odvisnost: recipročnost uspešnosti in veselja
dejstvo, da je kaj povezano s čim enakim, ustreznim kot povračilom: sporazum o pravicah manjšin temelji na recipročnosti
♦ pravn. formalna recipročnost dejstvo, da tuji državljani recipročno uživajo iste pravice kot domači državljani; materialna recipročnost dejstvo, da tuji državljani uživajo iste pravice kot državljani te države v določeni tuji državi; načelo recipročnosti načelo, po katerem priznava država drugi državi ali njenim državljanom določene pravice, ugodnosti s pogojem, da jih tudi druga država priznava njej oziroma njenim državljanom
// medsebojna povezanost, odvisnost: recipročnost uspešnosti in veselja
SSKJ²
steroíd -a m (ȋ) kem.
organska spojina z značilnimi štirimi ogljikovimi obroči ali snov z biološko aktivnostjo te spojine: nekateri športniki kljub prepovedi uživajo steroide; prepovedani steroid; jemanje, zloraba steroidov
organska spojina z značilnimi štirimi ogljikovimi obroči ali snov z biološko aktivnostjo te spojine: nekateri športniki kljub prepovedi uživajo steroide; prepovedani steroid; jemanje, zloraba steroidov
SSKJ²
zaúpanje -a s (ȗ)
prepričanje, da je kdo sposoben, voljen narediti, kar se pričakuje: z delom upravičiti zaupanje koga; delavci so izkušeni, zato uživajo zaupanje; poln zaupanja prositi koga za pomoč / imeti zaupanje vase
// prepričanje, da je kdo pošten, iskren: zlorabiti zaupanje koga; ekspr. v slepem zaupanju mu je verjela
// prepričanje, da je kaj dobro in da bo dobro vplivalo na uresničitev določenih pričakovanj: zaupanje lastni moči / zaupanje v razum
● publ. večina volivcev mu je izrazila zaupanje je glasovala zanj; knjiž. podarjati komu zaupanje zaupati vanj
prepričanje, da je kdo sposoben, voljen narediti, kar se pričakuje: z delom upravičiti zaupanje koga; delavci so izkušeni, zato uživajo zaupanje; poln zaupanja prositi koga za pomoč / imeti zaupanje vase
// prepričanje, da je kdo pošten, iskren: zlorabiti zaupanje koga; ekspr. v slepem zaupanju mu je verjela
// prepričanje, da je kaj dobro in da bo dobro vplivalo na uresničitev določenih pričakovanj: zaupanje lastni moči / zaupanje v razum
● publ. večina volivcev mu je izrazila zaupanje je glasovala zanj; knjiž. podarjati komu zaupanje zaupati vanj
SSKJ²
zópet prisl. (ọ̑)
1. izraža, da kaj nastopi, se zgodi še enkrat po čem drugem iste vrste: zopet so tukaj; po dolgem času je zopet obiskal domači kraj; kdaj se boste zopet oglasili; zopet nas je prehitel / začeti zopet vse od začetka
// ekspr. izraža začudenje, nejevoljo zaradi ponovitve česa nezaželenega: zopet hodi po travi; le kdo zopet trka / že zopet davki
2. ekspr., v zvezi zopet in zopet izraža, da se dejanje neprenehoma ponavlja: to vprašanje se zopet in zopet pojavlja; zopet in zopet bi jih poslušala; zopet in zopet so se tožili / svetovali so mu, naj odstopi. On pa zopet in zopet, da ne
3. nav. ekspr., pri ponavljanju iste besede, v zvezi z in, pa izraža intenzivnost dejanja: brala je in zopet brala / opozarjamo in zopet opozarjamo, da tako ne bo šlo več
// izraža veliko količino, visoko stopnjo: že leto in zopet leto je minilo; ne razločimo drugega kakor luči pa zopet luči
4. nav. ekspr., navadno okrepljen poudarja nasprotje: nekateri so bili za odločno dejanje, drugi pa zopet niso hoteli tvegati; radi so ga imeli, ker je bil veselega značaja, kar zopet oni niso bili / pridelek ni velik, pa zopet ne majhen / v vezniški rabi nekateri uživajo v petju, zopet drugi v plesu
5. v členkovni rabi poudarja zanikano trditev, ugotovitev: samo poučnih knjig pa zopet ne moremo brati; tako hudo pa zopet ni; tako brez težav, kot mislite, pa zopet nismo / ne boste nagajali, ne in zopet ne
1. izraža, da kaj nastopi, se zgodi še enkrat po čem drugem iste vrste: zopet so tukaj; po dolgem času je zopet obiskal domači kraj; kdaj se boste zopet oglasili; zopet nas je prehitel / začeti zopet vse od začetka
// ekspr. izraža začudenje, nejevoljo zaradi ponovitve česa nezaželenega: zopet hodi po travi; le kdo zopet trka / že zopet davki
2. ekspr., v zvezi zopet in zopet izraža, da se dejanje neprenehoma ponavlja: to vprašanje se zopet in zopet pojavlja; zopet in zopet bi jih poslušala; zopet in zopet so se tožili / svetovali so mu, naj odstopi. On pa zopet in zopet, da ne
3. nav. ekspr., pri ponavljanju iste besede, v zvezi z in, pa izraža intenzivnost dejanja: brala je in zopet brala / opozarjamo in zopet opozarjamo, da tako ne bo šlo več
// izraža veliko količino, visoko stopnjo: že leto in zopet leto je minilo; ne razločimo drugega kakor luči pa zopet luči
4. nav. ekspr., navadno okrepljen poudarja nasprotje: nekateri so bili za odločno dejanje, drugi pa zopet niso hoteli tvegati; radi so ga imeli, ker je bil veselega značaja, kar zopet oni niso bili / pridelek ni velik, pa zopet ne majhen / v vezniški rabi nekateri uživajo v petju, zopet drugi v plesu
5. v členkovni rabi poudarja zanikano trditev, ugotovitev: samo poučnih knjig pa zopet ne moremo brati; tako hudo pa zopet ni; tako brez težav, kot mislite, pa zopet nismo / ne boste nagajali, ne in zopet ne
Sprotni slovar slovenskega jezika
Celotno geslo
Sprotni
ePravopis – Slovenski pravopis
Celotno geslo
ePravopis
andorski
Predlog
andorska andorsko pridevniknanašajoč se na mesto
nanašajoč se na državo
IZGOVOR: [andórski]
Celotno geslo
ePravopis
vegan
Predlog
vegana samostalnik moškega spolakdor ne je hrane živalskega izvora
IZGOVOR: [vegán], rodilnik [vegána]
BESEDOTVORJE: veganov
Slovenski pravopis
Pravopis
zópet2 člen. (ọ̑)
1. izvzem., neobč. spet: Nekateri so bili za odločen nastop, drugi ~ niso hoteli tvegati
2. poudar., v vezniški rabi Nekateri uživajo v lepi naravi, ~ drugi v domači hrani; Samo delati pa ~ ne moremo |vendar|
1. izvzem., neobč. spet: Nekateri so bili za odločen nastop, drugi ~ niso hoteli tvegati
2. poudar., v vezniški rabi Nekateri uživajo v lepi naravi, ~ drugi v domači hrani; Samo delati pa ~ ne moremo |vendar|
Sinonimni slovar slovenskega jezika
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- Naslednja »
Število zadetkov: 45
Dostopnost