Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SNB
creutzfeldt-jakobova bolézen -e -zni in Creutzfeldt-Jakobova bolézen -e -zni cit. [krôjcfeld-jákobova] ž (ȏ-ȃ, ẹ̑) med.
nalezljiva bolezen, ki se z uživanjem mesa obolelega goveda prenaša na človeka in povzroča demenco, izgubo nadzora nad delovanjem mišic, komo: Pri ljudeh doslej nismo imeli niti enega primera nove variantne oblike creutzfeld-jakobove bolezni, ki naj bi nastala zaradi uživanja mesa obolelih živali E po nemških nevrologih Hansu-Gerhardu Creutzfeldtu (1885–1964) in Alfonsu Marii Jakobu (1884–1931)
SSKJ
čezméren -rna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) 
  1. 1. ki presega določeno, običajno mero: čezmerne obresti; čezmerna proizvodnja; čezmerno izkoriščanje gozdov
    ♦     biol. čezmerno razmnoževanje razmnoževanje, ki ni v skladu z možnostmi za preživljanje
  2. 2. ki je, nastopa v preveliki meri: čezmerna radovednost; utrujen od čezmernega dela; čezmerno sončenje je škodljivo; posledice čezmernega uživanja alkohola
    čezmérno prisl.: čezmerno popivati; čezmerno je zaposlen
SNB
detoksikácija -e ž (á)
odstranjevanje strupov zlasti iz telesa; razstrupitevSSKJ, razstrupljanjeSSKJ, razstrupljevanjeSSKJ: detoksikacija telesa; Ena zadnjih modnih muh je detoksikacija: čiščenje telesa pride prav pred zabavo, da ustvarimo čim bolj zdrav videz, predvsem pa po njej, da iz jeter, črevesja in kože odstranimo strupe, ki smo jih vnesli v telo
// postopek nadzorovanega opuščanja uživanja droge: program detoksikacije; Na oddelku za detoksikacijo centra za mentalno zdravje so v preteklih treh letih bolnišnično zdravili 250 pacientov, 878 pacientov pa so obravnavali ambulantno E ← agl. detoxication iz (↑)de… + tvor. od toxic 'strupen'
SSKJ
júsar -ja m (ȗ) nar. primorsko upravičenec do uživanja vaškega sveta ali odmerjenega dela tega: pozidati zemljišče, ki je pripadalo jusarjem
SSKJ
medikamentózen -zna -o prid. (ọ̑) med. nanašajoč se na medikament: medikamentozno zdravljenje / medikamentozni izpuščaj izpuščaj, ki se pojavi zaradi uživanja zdravil
SNB
nízkoprážni -a -o prid. (ī-ȃ)
    nízkoprážni prográm -ega -a m (ī-ȃ, ȃ)
    program za zmanjševanje škodljivih posledic uživanja drog in socialno rehabilitacijo odvisnikov: Nizkopražni programi za uživalce drog se pri nas kljub večletni načelni podpori še niso dovolj uveljavili
SNB
odtegnítevSSKJ -tve ž (ȋ) med.
ukinitev uživanja zdravila, alkohola, tobaka, mamila pri zasvojencu: sindrom odtegnitve; Odtegnitev droge včasih povzroči hudo reakcijo E ↑odtegníti
SSKJ
okvára -e ž (ȃ) 
  1. 1. kar nastane pri napravi, stroju, aparatu in onemogoča normalno delovanje: na daljnovodih so nastale okvare; popraviti okvaro; huda, majhna okvara; okvare v motorju / okvare na mostu
    ●     žarg. vozilo je v okvari ima okvaro, je pokvarjeno
  2. 2. med. stanje, ki ni v skladu z normalnim delovanjem organizma, nastalo zaradi poškodbe, bolezni: nesreča je povzročila okvaro možganov; njegove bolezenske okvare so posledice padca; okvara sluha; okvara zaradi uživanja mamil / roditi se s telesno okvaro napako
SSKJ
pobôsti -bôdem dov., pobôdel in pobódel pobôdla, stil. pobòl pobôla (ó) 
  1. 1. napasti z rogovi: bik ga je pobodel; kravi sta se pobodli
  2. 2. zaradi ostrosti povzročiti komu pekočo bolečino: trnje ga je pobodlo
  3. 3. narediti vbode, vbodljaje: z vilicami je pobodel krompirje, da bi ugotovil, če so kuhani
    ●     ekspr. jeza ga je pobodla postal je jezen; ekspr. pust ga je pobodel slabo se počuti zaradi nezmernega uživanja hrane, pijače ob pustu
SSKJ
pòst pôsta m, mest. ed. tudi póstu (ȍ ó) 
  1. 1. rel. delna ali popolna omejitev uživanja hrane v določenem času, zlasti mesa: zapovedati post / strogi, štiridesetdnevni post / držati se posta; prelomila je post
    // čas te omejitve: v postu je zbolel in obležal
  2. 2. ekspr. omejevanje uživanja hrane z določenim namenom: za kazen so imeli en dan post; hotela je shujšati in se je odločila za občasen post
    // omejevanje v čem sploh: pri pijači ima že nekaj dni post; naložil si je post: pokaditi samo štiri cigarete na dan
SNB
postênje -a s (é)
delno ali popolno omejevanje uživanja hrane z določenim namenom: skupinsko postenje; terapevtsko postenje; Za mano je drugi dan posta, za mnoge eden najtežjih v obdobju postenja, ko se telo še ni povsem sprijaznilo, da je brez hrane E (↑)postíti
SNB
prideláva -e ž (ȃ)
pridobitev pridelkov z gojenjem rastlin: ekološka pridelava; pridelava krompirja; pridelava zelenjave; Na Kitajskem je vsak košček prsti obdelan in pridelava riža zahteva zelo veliko vode
// pridobitev česa z gojenjem sploh: pridelava hrane; pridelava mleka; stroški pridelave; Ve se, da je tovrstna pridelava surovin izjemno dobičkonosna in da so dolgoročne posledice uživanja gensko spremenjene hrane popolna neznanka E (↑)pridélati
SSKJ
púst -a m (ȗ) 
  1. 1. dnevi pred pustnim torkom in ta dan sam: pust se bliža; ob pustu je bilo; še pred pustom se bosta poročila / praznovati pusta; našemiti se za pusta; oblekel se je kot za pusta neprimerno, smešno
  2. 2. etn. moška lutka iz slame, cunj, ki se v teh dneh ob norčijah vozi okoli: narediti pusta / pokopavati pusta šega, da se dan po pustnem torku taka lutka vozi v sprevodu in nato vrže v vodo, sežge
  3. 3. nar. maškara, pustna šema: po vasi hodijo pusti
    ●     ekspr. pust ga je pobodel slabo se počuti zaradi nezmernega uživanja hrane, pijače ob pustu; drži se kot pust v pratiki čemerno
SSKJ
slúžnost -i ž (ú) 
  1. 1. jur. pravica do delnega omejevanja lastnika pri razpolaganju s svojo lastnino ali do delne uporabe tuje lastnine: pridobiti služnost / osebna služnost pravica do uživanja, rabe tuje stvari in stanovanja; vodna služnost pravica zajemanja vode na tujem zemljišču; služnost poti pravica prehoda čez tuje zemljišče
  2. 2. knjiž. podrejenost, odvisnost: upreti se služnosti čemurkoli / prizadevanja, da bi ne bila nobena družbena skupina v služnosti v podrejenem položaju
SSKJ
toleránten -tna -o prid. (ȃ) 
  1. 1. ki dopušča o določeni stvari drugačno, nasprotno mnenje, nazor, strpen: toleranten človek, razpravljavec; v tem pogledu je toleranten; biti toleranten do drugače mislečih / tolerantno stališče
  2. 2. ki dopušča, da obstaja kaj, do česar ima osebek odklonilen odnos: v tej državi so tolerantni do prostitucije; toleranten do uživanja mamil
  3. 3. med. katerega organizem brez (večjih) negativnih posledic prenaša določene snovi: toleranten proti alkoholu; toleranten za zdravilo
    tolerántno prisl.: tolerantno se vesti
SSKJ
tolerírati -am nedov. in dov. (ȋ) 
  1. 1. dopuščati, da ima kdo o določeni stvari drugačno, nasprotno mnenje, nazor: tolerirati drugače misleče / tu si tujec, ki ga tolerirajo, nimajo pa ga radi / tolerirati ideje, nazore
  2. 2. dopuščati, da obstaja kaj, do česar ima osebek odklonilen odnos: tolerirati krajo in goljufanje; uživanja mamil ne tolerirajo / tolerirati manjšine, verske sekte / knjiž. nikakor ne morem tolerirati, da se tako vedeš
    // dopuščati kaj nezaželenega, negativnega kot še sprejemljivo: tolerirati manjše napake; tolerirati razlike med teorijo in prakso
    toleríran -a -o: tolerirana veroizpoved; državno toleriran
SSKJ
uživálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na uživanje: uživalne navade / uživalna meja meja zemljišča, do katere sega uživanje; uživalna pravica na nacionaliziranem zemljišču
♦ zgod. uživalni lastnik v fevdalizmu imetnik pravice do uživanja določenega dohodka od nepremičnin
SNB
visôkoprážni -a -o prid. (ō-ȃ)
    visôkoprážni prográm -ega -a m (ō-ȃ, ȃ)
    program za odpravo škodljivih posledic uživanja drog in dosego popolne abstinence: Visokopražne programe, ki poskušajo doseči abstinenco od drog, izvajajo tako imenovani dnevni centri, terapevtske skupine in komune
Število zadetkov: 18