Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Pravopis
žível2 -a -o [-u̯] pozdrav. medm. (ȋ) star. Mudi se mi naprej, ~i
Celotno geslo Frazemi
žívi Frazemi s sestavino žívi:
boríti se na žíve in mŕtve, boríti se za žíve in mŕtve, do žívega gré kómu kàj, dréti se za žíve in mŕtve, kričáti na žíve in mŕtve, na žíve in mŕtve, ne bíti vèč med žívimi, ne môči [príti] čému do žívega, ne môči príti kómu do žívega, pretêpsti na žíve in mŕtve, príti kómu do žívega, vpíti, kàkor bi kdó kóga [žívega] dŕl, za žíve in mŕtve
Celotno geslo Pohlin
živinski [živȋnski] pridevnik

živalski

Geologija
življênjska zdrúžba -e -e ž
SSKJ²
živočúten -tna -o prid. (ū)
zastar. zelo občutljiv: živočuten pesnik / imeti živočutno srce
● zastar. živočutna žalost zelo velika
Celotno geslo Pohlin
živoroden [živorọ́dǝn] pridevnik

živoroden, tj. pri katerem se zarodek razvije v materinem telesu in rodi žive mladiče

Geologija
živosrêbrova rúda -e -e ž
Celotno geslo Etimološki
živȍt -óta m
Celotno geslo Pohlin
životni [živótni] (životen) pridevnik

telesni

SSKJ²
žlabúdra -e ž (ȗ)
1. slabš. kdor govori mnogo in nepomembne stvari: on je neznosna žlabudra
2. slabš. gosta, tekoča zmes: namesto čiste vode teče po strugi rjava, umazana žlabudra
3. ekspr. vodén, shojen sneg; plundra: poti so razmočene, povsod je sama žlabudra
Pravopis
žlabúdra -e ž, snov. (ȗ) slabš. umazana ~ v strugi; poud. |plundra|; člov., slabš. |kdor govori mnogo in nepomembne stvari|
Celotno geslo Pohlin
žlahten [žláhtǝn] pridevnik
  1. plemenit, žlahten
  2. dragocen
Celotno geslo Megiser
žlahten pridevnik
Celotno geslo eSSKJ
žlampáti žlampám nedovršni glagol [žlampáti]
    1. neformalno, navadno ekspresivno piti, navadno hlastno, glasno, v velikih požirkih ali količinah
      1.1. neformalno, ekspresivno piti sploh, zlasti alkohol
ETIMOLOGIJA: verjetno prevzeto iz nem. schlampen ‛cmokaje jesti; piti tako, da se sliši’ in ‛mahedrati’, iz Schlampe ‛neurejena ženska, cipa’ - več ...
Celotno geslo eSSKJ
žléb žléba samostalnik moškega spola [žlép žléba]
    1. podolgovata polkrožna priprava za odvajanje deževnice s strehe
      1.1. strešna odtočna cev
      1.2. podolgovata polkrožna priprava, po kateri priteka, odteka tekoča snov, zlasti voda
      1.3. podolgovata priprava za spuščanje, sipanje česa
    2. večja podolgovata vdolbina v pobočju, na zemeljskem površju, ki nastane zaradi toka vode, plazov
    3. podolgovata zareza, vdolbina v površini česa
STALNE ZVEZE: snežni žleb
ETIMOLOGIJA: = cslov. žlěbъ, hrv. žlijȇb, srb. žlȇb, nar. rus. žólob, slovaš. žl'ab < pslov. *želbъ, prvotno ‛kar je izdolbeno’ < ide. *gelbho- iz baze *gelebh- ‛rezati, dolbsti, izvotliti, poglabljati’ - več ...
SSKJ²
žléb -a tudi -á tudi -ú m, mn. žlebôvi tudi žlébi (ẹ̑)
1. podolgovata naprava, navadno polkrožne oblike, za prestrezanje deževnice na strehi: žleb pušča; pritrditi žlebove; žleb iz pločevine, plastične snovi / strešni žleb
// strešna odtočna cev: deževnica lije iz žlebov; splezati po žlebu do drugega nadstropja / odtočni žleb
// podolgovata naprava, navadno polkrožne oblike, po kateri priteka, odteka tekočina: speljati studenčnico po žlebu do kmetije / mlinski žleb; odtočni žleb iz svinjaka
// podolgovata naprava z dvignjenimi robovi za spuščanje, sipanje česa: spuščati opeko po lesenem žlebu / koleščka tečeta po visečem žlebu; zbiralni žleb pri mlatilnici
// kar je temu podobno sploh: upognil je papir tako, da je nastal žleb / zviti jezik v žleb
2. nar. jasli: privezati živino k žlebu; položiti seno v žleb / kamnit, lesen žleb
3. podolgovata vdolbina v pobočju, nastala zaradi toka vode, plazov: plezati po žlebu; žleb v gorski steni
// večja, podolgovata vdolbina v zemeljskem površju: pot pelje po žlebu; pasti živino v žlebu; gozd, vas v žlebu / žleb potoka, reke
4. podolgovata vdolbina, širša zareza v površini česa sploh: dolbsti, vrezati žleb; krožen, prečen, spiralast žleb; žlebovi na stebru, v puškini cevi; žleb pri dogi; kolut z žlebom na obodu / kadunjast, klinast, trapezast žleb / žamet z ozkimi žlebovi rebri / žlebovi kolesnic
♦ agr. cepljenje v žleb cepljenje, pri katerem se zarezan cepič spoji z zarezanim žlebom podlage; anat. žleb podolgovata vdolbina na kosti, organu, površju telesa; med. strelni žleb površinska rana zaradi oplaznega strela; metal. žleb za žlindro del plavža, po katerem se izpušča žlindra; teh. žleb del pisalnega stroja z gumijastimi valjčki na robovih, ki držijo vloženi papir
Pravopis
žléb -a tudi žléb -á m, druga oblika dalje -u -- -u -om; -ôva -ôv; -ôvi -ôv; mest. dv. in mn. tudi -éh (ẹ̑; ẹ̑ ȃ) strešni ~; nestrok. splezati po ~u |strok. po strešni odtočni cevi|; spuščati opeko po ~u; ~ v gorski steni; dolbsti ~ v desko
Celotno geslo Pohlin
žleb [žlẹ̑b žlebȗ] samostalnik moškega spola

žleb, tj. manjši kanal za odtekanje vode

Celotno geslo Pohlin
žlebast [žlẹ̑bast] pridevnik

po obliki podoben žlebu; žlebast

Planinstvo
žlébasti klín -ega -a m
Število zadetkov: 22703