Zadetki iskanja
Svetokriški
Anaksers -a m osebno lastno ime Anaksarh: ſim bral od Philoſopha Anaxersa rod. ed., katiriga Saurashniki ſo bily vlovili, ven shelesni moshnar poſtavili, ter ſo ga taku dolgu taukli, de vſe shile, inu koſty ſo bily resbili, inu reſtaukli (IV, 474) Anaksárh iz Abdêre, gr. Ἀνάξαρχος (pribl. 380–320 pr. Kr.), filozof Demokritove smeri, ki ga je Nikokreont Ciprski dal mučiti in ubiti.
Svetokriški
Ariadna -e ž osebno lastno ime Ariadna: Ariadna im. ed. pak nej hotela tiga Shenina ǀ Ariadna im. ed. nej hotela Boga Bacuſa ǀ lepo Dekelzo Ariadno tož. ed. ſo hoteli Bacuſu sa Neveſto dati Ariádna, gr. Ἀριάδνη, hči kralja Minosa na Kreti, ki je Tezeju pomagala ubiti Minotavra in priti iz labirinta. Postala je Dionizova, tj. Bakhova žena in bila povišana med zvezde.
Svetokriški
fentati -am dov. ubiti: Ta kateri ſam ſebe fenta 3. ed., pravi, de nej mogal dalej ſvojo shaloſt, inu terplejne preneſti (II, 299) ǀ je bil obnorel, inu ſam ſebe fental del. ed. m (IV, 409) ǀ ſe je bal de bi nezagala, inu ſama ſebe od shaloſti nefentala +del. ed. ž (III, 69) ← bav. srvnem. pfẹnten ‛rubiti’
Svetokriški
frderbati -am dov. uničiti: prideio gosenize vam farderbaio 3. mn. sele (V, 332) ǀ aku bo taiſte gobe jedil, de bo ſvoio naturo farderbal del. ed. m (V, 342) ǀ bò ſturil ſe kaſsati temu kateri je njega peld ferderbal del. ed. m (II, 405) ← srvnem. verderben ‛pokvariti, uničiti, ubiti’
Svetokriški
Nikanor -a m osebno lastno ime Nikanor: Filip Macedonski Krajl je vedil, de Nicanor im. ed. kodarkuli je hodil je shpotliu od Krajla govuril ǀ vedeozh, de Nicanor im. ed. je bushiz ǀ Sinicitus Krajlau General je hotel sa tiga volo Nicanora tož. ed. ubiti ǀ Inu s'en exempel Ceſſarij imaio Ceſsarja S. Henrica … Diacony s. Nicanora tož. ed. ǀ Gdu je bil s'takarshno groſovitno ſmertio Nicanoro tož. ed. vumoril? Niegovu shentovajne 1. Nikánor iz Stagêjre (umrl 318 pr. Kr.) 2. Sv. Nikánor (pribl. 0–76), diakon, mučenec 3. Zapis Nicanoro se glede na sledečo poved gotovo nanaša na neko osebo moškega spola.
Svetokriški
pobiti -bijem dov. 1. pobiti, ubiti, pomoriti: vſe kar je shiviga bo sapovedal pobiti nedol., inu konzhati ǀ po nedolshnem je bil puſtil pobyti nedol. Gabaoniterje ǀ poshle tozho, katera vſe nijve, inu vinograde pobije 3. ed. ǀ tozha vaſhe vinograde vam pobye 3. ed. ǀ Pride tozha pobiie 3. ed. vashe vinograde ǀ sdaj tozha pobje 3. ed., sdaj slana pomorj ǀ Bug pogleda s'kusi ta gorezhi staber na Faraona, inu njegovo vojsko, ter vſe pobjè 3. ed. ǀ tozha velika ſe dol reſsuje po cellom AEgypti, inu vſe glatku bobye 3. ed. ǀ aku tozha tebi venegrade bobije 3. ed. ǀ zhes ſaurashnike udario, yh premagaio, inu pobieio 3. mn. ǀ eno nuzh nanaglom s' oroshje popadeio, vahte pobijejo 3. mn. ǀ s'eno krono, s'eno beſsedo ſe sbyeio, inu pobyeio 3. mn. ǀ nashi tvoje premagaio, inu pobiò 3. mn. ǀ vſe kar bosh shiviga ne shil pobj vel. 2. ed., inu konzhai ǀ eden je ſvoje ſaurashnike pobil del. ed. m, inu pomuril ǀ Kamenita tozha ſe bo s'Nebeſs reſsula inu vſe pobila del. ed. ž ǀ dokler ſta bila Gedeonave bratje pobyla del. dv. m ǀ taisti ſloni ſo pobili del. mn. m njega lastne sholnerje ǀ Filiſtery ſò bily njegovo vojsko pobily del. mn. m ǀ de bi prishli, inu vſe reſneſli, bobyli del. mn. m, inu Konzhali ǀ eniga ſo vbyli, tiga druſiga ſo s' kamainam pobyli del. mn. m ǀ Sapovej ſvejsdom de ſe imajo zhes Sisara vojskovati: Polè njegovo vojsko prezej ſo bile pregnale, inu pobile del. mn. ž 2. pobiti, razbiti: bi mogal en potreſs priti … ali ena teshka tozha inu cegle, inu ukna pobiti nedol. ǀ vſe pò hishi reſneſti, inu pobiti nedol. ǀ on nenehà, dokler vſe ſobe njemu nepobie +3. ed. pobiti se raniti se: vprasha liſizo … aku ſe je pobila del. ed. ž O zapisih z b- glej → bobič.
Svetokriški
prinesti -nesem dov. prinesti: aku hozhemo v'Nebu priti, imamo dober ſad perneſti nedol. ǀ prezej sapovei ta nar lepshi guant perneſti nedol. ǀ puſti eno maioliko slatkiga proſekaria perneſt nedol. ǀ sturi hitru pernesti nedol. en par Koshlizhu ǀ G. Bug h' shtrajfingi njegove pregrehe je bil sapovedal, de mu nimà semla ſadu perneſte nedol., de ſi lih bo dellal ǀ veſsele zhajtinge ym perneſſem 1. ed., inu osnanem ǀ hude marine vam perneſem 1. ed. ǀ hude inu shaloſtne zajtinge nam perneſesh 2. ed. ǀ Kadar ti tvoj dar k' Altarju perneſſesh 2. ed. ǀ kadar Mashnik S: Rèshnu Tellu perneſe 3. ed. ǀ vejsh de ta greh tulikain shkode tebi perneſſe 3. ed. ǀ strah Boshij perneſse 3. ed. shegen Boshij ǀ kakor Bug sapovei, inu karshanska lubesan ſi ſabo pernese 3. ed. ǀ vſaku drivu, kateru dobriga ſadu neperneſſe +3. ed., tu bo poſſekanu, inu v' ogyn vershenu ǀ gorè ie ſtutaushenkrat temu, kateri dobriga ſadu neperneſe +3. ed. ǀ grehi to vezhno ſmert perneſò 3. mn. ǀ perneſsò 3. mn. Kapuna na miso ǀ ſtu nesrezh, inu shtrajfing vam perneſſò 3. mn. v' hisho ǀ obene shpishe ym nepernesò +3. mn. ǀ de ſi lih neperneſò +3. mn. hudiga ſadu greshniga diaina ǀ pobulshai tvoj leben, perneſi vel. 2. ed. ſad dobriga djaina ǀ ta parva beſseda je bila perneſite vel. 2. mn. vina ǀ de bi ta Sveti myr na ſvejt perneſil del. ed. m ǀ Chriſtus s'Nebes je bil en perſten perneſſil del. ed. m ǀ nam je perneſel del. ed. m taisto shlahtno, inu nar nuznishi arznio Elixier vitæ imenovano ǀ eno olisko veijzo v' svoih vſtjh je bil perneſsil del. ed. m ǀ Sijn Boshy je bil taiſto nam na semlo pernesil del. ed. m ǀ shpendio iem je bil perneſal del. ed. m ǀ Kaj s'en ſad ſi preneſil del. ed. m v' tvojm moshashtui ǀ vaſha vera pres dobriga della vaſs nebo v'Nebu pernesla del. ed. ž ǀ tuliKajn dobriga nam je perneſsla del. ed. ž ǀ tuoje s. rojstvu veliku veſselje je perneslu del. ed. s vſimu volnimu ſvejtu ǀ Kateru bo perneſslu del. ed. s Sad tiga shivejna ǀ poshle, de bi S. Reshnu Telu pernesli del. mn. m ǀ sakaj ſo te shpishe ijm perneſli del. mn. m ǀ lepe, zhudne, inu nuzne rizhy bodo vidili, lepe navuke, inu arznie v'deſhelo nasaj prinesli del. mn. m ǀ veliku shen ſo bile ſvoje otrozhizhe pernesle del. mn. ž v'Tempel G. Bogu offrat ǀ de bi njega nijve dobru shitu perneſle del. mn. ž dol prinesti opustiti: Vam da tudi saſtopit, de je ena ſtara navada ob puſtu pleſſat, inu de nimate te navade dol perneſt nedol. gori prinesti uvesti: Leto navado hudizh je gori perneſu del. ed. m naprej prinesti 1. prinesti, ponuditi: imâ naprej perneſti nedol. tu na ſolenu meſſu 2. navesti, povedati, reči: de bi jeſt hotel kaj shaloſtniga naprei Nem. Nem. perneſti nedol. ǀ druge tudi prizhe hozhem naprei perneſti nedol. k poterdeinu lete resnize ǀ de bi ſvojo proshno mogal naprei perneſti nedol. ǀ on pak je ſvoim bratom ſnal taku lepu naprej perneſt nedol., de vſe poſvejtne rezhy ſo gnusoba, inu golufia, inu de li v' nebeſſih ſe najde tu pravu veſſelje ǀ veliku histori, inu Exempelnu naprej perneſsem 1. ed. ǀ G: Bogu neprej perneſesh 2. ed. ǀ Sveti Vuzheniki vezh urshohou naprei perneſò 3. mn. ǀ nej hudizhy perneſo naprei 3. mn. karkuli ſi bodo mogli ſmislit ǀ eno drugo hiſtorio S. Piſſma nebom naprej perneſſel del. ed. m ǀ doſehmal so Matere ſprizhale, inu naprei pernesle del. mn. ž okoli prinesti ubiti: S. Hilariona enkrat ſo hoteli Rasbojniki okuli perneſti nedol. ǀ nanaglim Godolia per miſi okuli permeſe 3. ed. ǀ dua vuouKa perpudè eniga jelena, inu pred nyma ga oKuliperneſseta +3. dv. ǀ David je bil okuli perneſſil del. ed. m Riſa Goliota ǀ je bil premagal, inu okuli perneſil del. ed. m Goliata ǀ vener faratarshu ga je bil okuli perneſil del. ed. m ǀ je bil Berengariusu nevoshliu, ter na tihama ga je bil okuli perneſil del. ed. m, inu umuril ǀ David de ſi lih lahku bi bil Saula okuli perneſil del. ed. m, molzhi, nezh taiſtimu neſturi, ga puſti prozh smyram poiti ǀ kadar je bil okuli perneſsal del. ed. m Goliata ǀ Debora ta Bogabojezha shena kadar je bila okuli pernesla del. ed. ž tiga neuſmileniga Generala ſiſara ǀ ga bodo njegovi ſaurashniki, ali priateli okuli pernesli del. mn. m Zveza naprej prinesti je kalk po nem. vortragen, zveza okoli prinesti pa po nem. umbringen.
Svetokriški
Sinicitus m osebno lastno ime Sinicit: Sinicitus im. ed. Krajlau General je hotel sa tiga volo Nicanora ubiti (V, 592) Sinicít, poveljnik Filipa Makedonskega
Svetokriški
ubiti ubijem dov. 1. ubiti: Pomagajtemi, branitème moj ozha hozhe mene vbyti nedol. ǀ nje mosha Vriaſa ponadolshnim je bil prepustil vubiti nedol. ǀ enu cellu meſtu takorshniga nepokorniga ſynu ima ubyti nedol. ǀ je hotel sa tiga volo Nicanora ubiti nedol. ǀ nihder, v' obeni vishi zhloveka nymaio vbiti nedol., s'unej Rihtne goſpojske, katera ima od boga oblaſt te kryvizhne vmorit ǀ nje Moſha Vriaſa ſturi vbit nedol. ǀ jeſt sdaj tebe vbyem 1. ed., de nebosh vezh shkode dellal ǀ zhloveka pak vbijesh 2. ed. nikar li s' oroshiam, ampak tudi s' jeſikam ǀ nej sadosti de obeniga neubijesh +2. ed. ǀ ta hudobni Cain ga neuſmilenu vbye 3. ed. ǀ neusmilenu s'eno palzo po glavi ga buti, inu vubije 3. ed. ǀ potle ga neusmilenu vbije 3. ed. ǀ vener ga neubje +3. ed. ǀ na tihama pride hoshter s' Sheno, ter yh ubyeta 3. dv. ǀ my yh shiher tepemo, ſekamo, deremo, s'nogami po nyh hodimo, vumorimo, vbijemo 1. mn., inu shiher puſtimo, de od lakote vzerkneio ǀ s'ſtrupam te kletvine ſamij ſebe, inu ſvojga blishniga vbijeio 3. mn. ǀ Sdaj imash v' peſtèh tvojga ſourashnika, ubiga vel. 2. ed.+ ǀ De bi tebe grum, ali tresk vbyl del. ed. m ǀ ſvojga brata Abelna ie bil vbil del. ed. m ǀ na ſmert je bil Abelna vubil del. ed. m pred ozhmy Ozheta Adama ǀ s' peſtio tiga ner vekshi vola je okuli vergal, inu ubil del. ed. m ǀ brata Abelna je bil vbijl del. ed. m ǀ de bi mene nevbil +del. ed. m ǀ bom tebe mlatila dokler te bom vbila del. ed. ž ǀ Debora pò tem kir ie bila ubila del. ed. ž tiga neuſmileniga, inu neverniga Siſara ǀ ſakaj nej poprei zhes mene s'Nebes perletela, inu vubila del. ed. ž ǀ eniga ſo vbyli del. mn. m, tiga druſiga ſo s' kamainam pobyli ǀ sakaj Zachariaſa so bily vbilij del. mn. m ǀ ſe sboij de bi ga neubili +del. mn. m ǀ kakor de bi ſtrele bile ſo bile Annania okuli vergle, inu vbile del. mn. ž 2. razbiti: ſpodmakne enu polenu lonz vbye 3. ed., shupa ſe reslye ǀ kadar tuoja shena, ali tuoij otrozij en glash, ali majoliko ubijò 3. mn. ǀ kokush je na miso sletéla, inu en glash ubila del. ed. ž ubiti se 1. ubiti se: ena Rimska Gospa, rajshi skuſi enu okunu je bila skozhila inu ſe vbila del. ed. ž, kokar de bi ſe bila puſtila k'Ceſsarju pelati ǀ lucretia Rimska Gospa, raijshi kakor de bi bila preshetvu dopernesla, ſe je bila s'kusi oknu vergla, inu vubila del. ed. ž ǀ de raishi ſo v' vodo skozhili is viſſokih turnu ſe vergli, inu ubili del. mn. m, kakor pak de bi v' prepuvidi oſtali 2. razbiti se: kakor ena barca na mory je podvershena ſtu nevarnoſtam, ter nevej ali bo na eno skalo perletela, inu ſe vbila del. ed. ž, ali pak na peſiku ſe reſſula
Svetokriški
umoriti -im dov. umoriti, ubiti: Abraham je hotel ſvojga Synu Iſaka umorit nedol. ǀ onij ſo ga ſaurashili, inu vmorit nedol. sheleli ǀ hozheo Christusa vumorit nedol. ǀ Iosepha, bratje ſo hoteli s'lakotjo vmoriti nedol. ǀ s'taistim strupom is Katerim je hotela mosha vumoriti nedol. ǀ ſo ijh pregajnali, martrali, inu v'morit nedol. sheleli ǀ Niega vednu ſo pregainali, inu umorit namen. ijskali ǀ yszhe pres urshoha Dauida vmorit namen. ǀ ti tuojo dusho umorish 2. ed. ǀ s' ſvojo ſapo zhloveka umorj 3. ed. ǀ zhlovek lahku ſam ſebe umori 3. ed. ǀ shentovaine tuoio dusho vumorij 3. ed. ǀ reslushta, inu oskruni; oshivij, inu vumorj 3. ed. ǀ vezhkrat ſe sgodi, de edn ſe v' mori 3. ed. s' ſtrupam ǀ gnui teh grehou ſe sbera, dokler to dusho vmorj 3. ed., inu v' paku pokoppà ǀ de mras po ſimi nas neumorj +3. ed. ǀ tedaj pridite, inu naj ga vmorimo 1. mn., inu v'eno jamo vershemo ǀ my yh shiher tepemo, ſekamo, deremo, s'nogami po nyh hodimo, vumorimo 1. mn. ǀ yh vmorite 2. mn., v'tem kir kry, inu blagu shnyh slezhete ǀ Arzati ijh veliku vezh vmorè 3. mn., Kakor osdravio ǀ ſam ſebe s'ſtrupam je bil umuril del. ed. m ǀ vejm de bi ſam ſebe vmuril del. ed. m ǀ zhudu, de Mojſſes nej krajla s'ſvojo zhudno palzo udaril, inu umoril del. ed. m ǀ Gdu je bil s'takarshno groſovitno ſmertio Nicanoro vumoril del. ed. m ǀ ſtrup, katiri bo vmoril del. ed. m tvojo vbogo dusho ǀ Arzat ga je bil vumuril del. ed. m ǀ ſaul, je bil ſam ſebe prebodel, inu vumurii del. ed. m ǀ ſvoio sheno s' ſtrupam je bil umiril del. ed. m ǀ ona ſama ſebe je bila prebodla, inu umorila del. ed. ž ǀ ſama ſebe je bila vmorila del. ed. ž ǀ kadar tu ſlanu morje je bilu potopilu, inu umorilu del. ed. s Faraona ǀ Mosh sazhne sheno proſsit, de bi otroka vmorila del. dv. m, inu de bi ſe shnim spishali ǀ de bi Judje tebe umorili del. mn. m ǀ inu hitrei njega vmorili del. mn. m ǀ mojga lubiga otrozhizha ſo tudi na mojm naruzheiu vumorili del. mn. m ǀ Aydij dvajſeti taushent otrozhizhu ſo vmurilij del. mn. m ǀ Sò ſvit dershali, koku bi Ieſuſa pregnanu vjeli, inu vmurili del. mn. m ǀ variga de te reve, inu boleſni ga nebodò umorile del. mn. ž
Svetokriški
zadaviti -im dov. 1. zadaviti, zadušiti: En Sloveniz pak je djal: Rajshi ſe hozhem puſtiti sadavit nedol., kakor v' jezho poſtavit ǀ eno nuzh ga je hotel sadavit nedol. ǀ je mene sa garlu ſtiskal, inu djal nikar ſe nespovedai, ali te sadavim 1. ed. ǀ ena dlaka njemu v' garli oſtane, ter ga ſadavi 3. ed. 2. ubiti: ſe zhes taistu usdigne ta neuſmilena lakota, inu hozhe uboge, inu bogate sadavit nedol. ǀ ſmert vſe glih sadavi 3. ed. ǀ tiga bolniga popadeio, ſadavio 3. mn., inu na oſsla poſtauio, ter ga v'paku neſſeio ǀ te druge Sarraue shenine je bil sadauil del. ed. m ǀ she sdaunu bi bil paku posherl, inu ſmert sadavila del. ed. ž ǀ de bi ſmert tebe ſadavila del. ed. ž, de bi v' tebe treshlu ǀ ſmert vaſſ bo ſadaliva del. ed. ž, inu hudizhi vaſſ bodo pokopali ǀ v' desheli Krajla Davida 70000. ludy skuſi kugo ſo bili sadavili del. mn. m zadaviti se zadaviti se, zadušiti se: ena ribia kuſt v' garli je bila otizhala, sa volo katere ſe je imel sadavit nedol. ǀ ena kuſt y v' garli oſtane, ter ſe sadavi 3. ed. ǀ de bi ſe ſadavil del. ed. m, de bi hudizh tebe vſel ǀ sa tiga volo mu voszhim de bi ſe ſadavil del. ed. m ǀ prezei voszhi, de bi ſe sadavil del. ed. m, de bi pozhil, de bi ga tresk vbil ǀ drugi bi ſe bily ſadavili del. mn. m
Število zadetkov: 11
Dostopnost