- 1. lami podobna južnoameriška domača žival z dolgim vratom in daljšo volnato dlako; primerjaj lat. Vicugna pacos
- 1.1. volna te živali ali tkanina iz volne te živali
Zadetki iskanja
eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika
Celotno geslo
eSSKJ
alpáka1 alpáke samostalnik ženskega spola [alpáka]
Celotno geslo
eSSKJ
émbrij émbrija; in émbrio samostalnik moškega spola [émbri]
- 1. iz biologije iz oplojene jajčne celice razvijajoči se človeški organizem do konca osmega tedna razvoja v maternici
- 1.1. iz biologije zgodnja razvojna stopnja iz oplojene jajčne celice razvijajočega se organizma
- 2. ekspresivno začetna, izhodiščna oblika, stopnja česa
Celotno geslo
eSSKJ
embriológ embriológa samostalnik moškega spola [embrijolók embrijológa]
- strokovnjak za embriologijo
Celotno geslo
eSSKJ
evalvácija evalvácije samostalnik ženskega spola [evalvácija]
- ocenjevanje, vrednotenje kakovosti, ustreznosti česa glede na zastavljena merila, cilje; SINONIMI: evalviranje
Celotno geslo
eSSKJ
genealóški genealóška genealóško pridevnik [genealóški]
- 1. ki je v zvezi z genealogi ali genealogijo 1.; SINONIMI: rodoslovni
- 1.1. ki izhaja iz genealogije 1., temelji na genealogiji 1.; SINONIMI: rodoslovni
- 2. ki je v zvezi z genealogijo 1.1.; SINONIMI: rodoslovni
- 3. ki je v zvezi genealogijo 2.; SINONIMI: rodoslovni
Celotno geslo
eSSKJ
grafologíja grafologíje samostalnik ženskega spola [grafologíja]
- 1. proučevanje pisave za ugotavljanje človekovega značaja
- 2. forenzično preiskovanje pisave za ugotavljanje istovetnosti avtorstva rokopisov
Slovar slovenskega knjižnega jezika²
SSKJ²
anticipírati -am dov. in nedov. (ȋ)
knjiž. vnaprej domnevati; predvideti, predpostaviti: anticipirati potek dogodkov; bralec lahko že anticipira sodbo, ki jo bo publikacija izrekla o avtorju; nekatere analize kar anticipirajo kasnejše ugotovitve
♦ ekon. anticipirati vnaprej plačati ali vzeti; anticipirati davke; rel. anticipirati opraviti del brevirja za naslednji dan
knjiž. vnaprej domnevati; predvideti, predpostaviti: anticipirati potek dogodkov; bralec lahko že anticipira sodbo, ki jo bo publikacija izrekla o avtorju; nekatere analize kar anticipirajo kasnejše ugotovitve
♦ ekon. anticipirati vnaprej plačati ali vzeti; anticipirati davke; rel. anticipirati opraviti del brevirja za naslednji dan
- anticipíran -a -o:
anticipirani stroški
SSKJ²
bíometeorológ -a m (ȋ-ọ̑)
strokovnjak, ki proučuje vpliv vremena, podnebja na žive organizme, zlasti na človeka: ugotovitve biometeorologov; sodelovanje biometeorologov in zdravnikov
strokovnjak, ki proučuje vpliv vremena, podnebja na žive organizme, zlasti na človeka: ugotovitve biometeorologov; sodelovanje biometeorologov in zdravnikov
SSKJ²
dietologíja -e ž (ȋ)
veda o posebni, predpisani prehrani za določene kategorije ljudi, med. dietetika: ugotovitve sodobne dietologije
veda o posebni, predpisani prehrani za določene kategorije ljudi, med. dietetika: ugotovitve sodobne dietologije
SSKJ²
dokumentáričen -čna -o prid.(á)
dokumentaren: dokumentarično gradivo / njegove ugotovitve imajo dokumentaričen pomen; razstava ima dokumentarično vrednost
dokumentaren: dokumentarično gradivo / njegove ugotovitve imajo dokumentaričen pomen; razstava ima dokumentarično vrednost
- dokumentárično prisl.:
delo dokumentarično prikazuje zgodovinske dogodke
SSKJ²
domnéva -e ž (ẹ̑)
sklepanje, misel, da je kaj verjetno ali resnično, čeprav ni dokazano: to je samo domneva; domneve so se pokazale za napačne; to domnevo podpira njegova trditev; odločno zavrniti domnevo; ekspr. prazna domneva; znanstvena domneva / vsa znamenja dopuščajo domnevo, da bodo pogajanja uspela; njegova izvajanja slonijo na domnevi, da so prejšnje ugotovitve pravilne
♦ pravn. pravna domneva
sklepanje, misel, da je kaj verjetno ali resnično, čeprav ni dokazano: to je samo domneva; domneve so se pokazale za napačne; to domnevo podpira njegova trditev; odločno zavrniti domnevo; ekspr. prazna domneva; znanstvena domneva / vsa znamenja dopuščajo domnevo, da bodo pogajanja uspela; njegova izvajanja slonijo na domnevi, da so prejšnje ugotovitve pravilne
♦ pravn. pravna domneva
SSKJ²
dosedánji -a -e [tudi dosədanji] prid. (ā)
ki je bil, obstajal do zdaj: dosedanji uspehi niso zadovoljivi; dosedanje izkušnje, ugotovitve; po dosedanjih ocenah je proizvodnja narastla / dosedanji predsednik
ki je bil, obstajal do zdaj: dosedanji uspehi niso zadovoljivi; dosedanje izkušnje, ugotovitve; po dosedanjih ocenah je proizvodnja narastla / dosedanji predsednik
SSKJ²
dozdàjšnji -a -e prid. (ȁ)
ki je bil, obstajal do zdaj: dozdajšnje izkušnje, ugotovitve; dozdajšnja prizadevanja znanstvenikov / dozdajšnji predsednik
ki je bil, obstajal do zdaj: dozdajšnje izkušnje, ugotovitve; dozdajšnja prizadevanja znanstvenikov / dozdajšnji predsednik
SSKJ²
ekléktik -a m (ẹ́)
kdor prevzema in spaja različne sisteme, poglede, ugotovitve: bil je samo popularizator in eklektik
kdor prevzema in spaja različne sisteme, poglede, ugotovitve: bil je samo popularizator in eklektik
SSKJ²
empiríja -e ž (ȋ)
spoznavanje, ki temelji na čutnem dojemanju, opazovanju, izkustvo: ugotoviti s pomočjo empirije; uporabnost tega principa temelji zgolj na empiriji / svet idej in svet empirije / esej uporablja empirijo in intuicijo
// spoznanja, ugotovitve, ki temeljijo predvsem na čutnem dojemanju, opazovanju: empirija dokazuje, da je tak način zdravljenja še najuspešnejši
spoznavanje, ki temelji na čutnem dojemanju, opazovanju, izkustvo: ugotoviti s pomočjo empirije; uporabnost tega principa temelji zgolj na empiriji / svet idej in svet empirije / esej uporablja empirijo in intuicijo
// spoznanja, ugotovitve, ki temeljijo predvsem na čutnem dojemanju, opazovanju: empirija dokazuje, da je tak način zdravljenja še najuspešnejši
SSKJ²
forénzik -a m (ẹ́)
strokovnjak, izvedenec, ki se ukvarja s preiskavo človekovih sledi, zlasti kemijskih, bioloških, ki so v kakršnikoli zvezi s kaznivimi dejanji, prometnimi nesrečami, in pripravlja izvedensko mnenje: forenziki so iskali sledi, ki bi jih lahko pustil morilec; ugotovitve forenzikov
strokovnjak, izvedenec, ki se ukvarja s preiskavo človekovih sledi, zlasti kemijskih, bioloških, ki so v kakršnikoli zvezi s kaznivimi dejanji, prometnimi nesrečami, in pripravlja izvedensko mnenje: forenziki so iskali sledi, ki bi jih lahko pustil morilec; ugotovitve forenzikov
SSKJ²
SSKJ²
globálen -lna -o prid. (ȃ) publ.
1. celoten, skupen: globalni prejemki; globalna površina gozdov; globalno zvišanje mezd / globalne raziskave problema ki obravnavajo problem v celoti, brez podrobnosti / napisal je globalno in zelo ostro kritiko
2. približno podan, okviren, splošen: razpolagamo samo z globalnimi podatki; globalen program ekonomskega razvoja
3. nanašajoč se na vso zemljo, ves svet: sistem globalne televizije / globalna raketa raketa, ki lahko doseže poljubno točko zemeljske površine
♦ soc. globalna družba bolj ali manj razlikujoča se politična, gospodarska in kulturna celota človeštva, zlasti v okviru državne tvorbe; šol. globalni pouk pouk, ki ni razdeljen po predmetih, celostni pouk; globalna metoda metoda pri pouku branja, po kateri se izhaja iz besed in stavkov, ne iz zlogov, celostna metoda
1. celoten, skupen: globalni prejemki; globalna površina gozdov; globalno zvišanje mezd / globalne raziskave problema ki obravnavajo problem v celoti, brez podrobnosti / napisal je globalno in zelo ostro kritiko
2. približno podan, okviren, splošen: razpolagamo samo z globalnimi podatki; globalen program ekonomskega razvoja
3. nanašajoč se na vso zemljo, ves svet: sistem globalne televizije / globalna raketa raketa, ki lahko doseže poljubno točko zemeljske površine
♦ soc. globalna družba bolj ali manj razlikujoča se politična, gospodarska in kulturna celota človeštva, zlasti v okviru državne tvorbe; šol. globalni pouk pouk, ki ni razdeljen po predmetih, celostni pouk; globalna metoda metoda pri pouku branja, po kateri se izhaja iz besed in stavkov, ne iz zlogov, celostna metoda
- globálno prisl.:
globalno določati proizvodnjo; ugotovitve je treba jemati globalno; delež se je, globalno vzeto, zmanjšal v celoti
SSKJ²
górnji -a -e prid. (ọ̑)
1. ki leži, je višje; zgornji: potok je gnal gornji in dolnji mlin; gornji prostori; gornja čeljust / stanoval je na gornjem koncu vasi / Gornji Grad / gornja hiša soba v nadstropju kmečke hiše / gornje jasli lestvi podobna naprava, pritrjena na steno v hlevu, da živina puli seno izza nje
● ekspr. gornjih deset tisoč najbogatejši in najvplivnejši družbeni sloj
♦ geogr. gornji tok reke začetni del reke blizu izvira
// povrhnji, vrhnji: gornje pleteno oblačilo / gornje usnje usnje za vrhnje dele obutve
2. ki je v dotakratnem besedilu že napisan; prej naveden, omenjen: iz gornjega pregleda je razvidno dosedanje stanje; to potrjujejo gornje ugotovitve; pisar. prosimo, da gornje obvestilo sprejmete z razumevanjem
1. ki leži, je višje; zgornji: potok je gnal gornji in dolnji mlin; gornji prostori; gornja čeljust / stanoval je na gornjem koncu vasi / Gornji Grad / gornja hiša soba v nadstropju kmečke hiše / gornje jasli lestvi podobna naprava, pritrjena na steno v hlevu, da živina puli seno izza nje
● ekspr. gornjih deset tisoč najbogatejši in najvplivnejši družbeni sloj
♦ geogr. gornji tok reke začetni del reke blizu izvira
// povrhnji, vrhnji: gornje pleteno oblačilo / gornje usnje usnje za vrhnje dele obutve
2. ki je v dotakratnem besedilu že napisan; prej naveden, omenjen: iz gornjega pregleda je razvidno dosedanje stanje; to potrjujejo gornje ugotovitve; pisar. prosimo, da gornje obvestilo sprejmete z razumevanjem
SSKJ²
inventúren -rna -o prid. (ȗ)
nanašajoč se na inventuro: inventurna vrednost blaga / inventurni popis
♦ ekon. inventurna bilanca premoženjska bilanca, ki upošteva ugotovitve pri inventuri in se opira samo na stanje v poslovnih knjigah
nanašajoč se na inventuro: inventurna vrednost blaga / inventurni popis
♦ ekon. inventurna bilanca premoženjska bilanca, ki upošteva ugotovitve pri inventuri in se opira samo na stanje v poslovnih knjigah
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- ...
- 7
- Naslednja »
Število zadetkov: 138
Dostopnost