Zadetki iskanja
1. nekdaj nižji uslužbenec, izvrševalec odločb sodne ali zemljiške oblasti: birič je klical, zastar. oklicaval ukaze; uiti biričem; graščak je poslal biriče po kmeta; mestni birič; gleda kakor birič mrko, neprijazno; zastar. beži, kakor bi ga devet biričev podilo
● ekspr. ni se bal ne biriča ne hudiča nikogar se ni bal; vse si je upal
2. ekspr. osovražen predstavnik oblasti: preklinjati gospodo in biriče
1. uiti iz prijema: ribo je že držal, pa se mu je izmuznila / kladivo se mu izmuzne, zastar. mu izmuzne iz rok; pren. zmaga se jim je izmuznila iz rok
2. ekspr. naskrivaj, neopazno oditi: v ugodnem trenutku se je izmuznil; izmuzniti se iz hiše, na dvorišče, skozi razpoko; pren. ta pesem se mu je izmuznila iz spomina
3. ekspr. izogniti se: izmuzniti se kontrolni nalogi pri matematiki / izmuzniti se nadzorstvu / izmuzniti se odgovoru ne hoteti odgovoriti
● ekspr. denar se mu hitro izmuzne iz rok ga hitro porabi, zapravi; ekspr. pri pregledovanju se je izmuznilo nekaj napak so bile spregledane; ekspr. ne boš se izmuznil moral boš storiti, kar se zahteva, pričakuje; prim. zmuzniti se
kdor muči: uiti mučilcem / ekspr. bil je mučilec svoje družine
pog., ekspr., navadno v zvezi z jo zbežati, uiti: ko bodo dobili puške, jo bodo pa odcvirnali / odcvirnal jo je na varno
nav. ekspr. frleč odleteti: metulji so odfrleli z rož / listi so odfrleli po zraku / odfrlela je iz sobe lahkotno, hitro odšla
● ekspr. zdaj mu ne bo mogel več odfrleti zbežati, uiti
1. izraža, da osebek s hojo, premikanjem napravi, da ni več ali da je na določenem mestu: vstal je in odšel; čas je, da odidem; po teh besedah je odšla iz sobe; že zjutraj je odšla z doma; odšla je k sosedi in ji vse povedala; odšel je v sobo in se zaklenil; molče, nenadoma oditi / ptice so odšle v tople kraje odletele / vlak je že odšel odpeljal; sonce je odšlo za goro zašlo / brez slovesa je odšla od njega ga je zapustila; že pred leti so odšli v tujino so se odselili; ekspr. škoda, da je odšel tako mlad umrl
// izraža, da osebek s hojo, premikanjem napravi, da ni več na določenem mestu zaradi kake poti z določenim namenom: že zjutraj je odšel v mesto; odšla je domov / odšel je v gostilno na kozarec vina; odšla je v trgovino nakupovat / odšel je k počitku, spat; vsi so odšli na delo; odšla je po opravkih / večkrat sva odšla na sprehod po okolici šla
2. z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža udeleženost pri nastopu stanja, dejanja: oditi v pokoj; ekspr. oditi v smrt za domovino umreti / oditi k partizanom
3. zastar. uiti čemu, rešiti se česa: srečno je odšel nevarnosti / ne boš mi odšel
● ekspr. kazen ti ne odide gotovo boš kaznovan; ekspr. njena mladost je hitro odšla minila; publ. oditi iz političnega življenja ne ukvarjati se več s politiko; odšel je na novo službeno mesto prestavljen je bil; evfem. odšel je na drugi svet umrl je; pog. oditi po francosko brez slovesa, neopazno; ekspr. oditi z dolgim nosom osramočen; ne da bi kaj opravil
- odšèl -šlà -ò knjiž.:
odšli gostje
1. s pihanjem
a) odstraniti: popihati prah s knjig, police
b) ohladiti: preden nese juho v usta, jo popiha
c) olajšati bolečine: popihati otroku buško; udarjeni prst samo malo popiha in dela naprej
2. zapihati: popihal je veter in prevrnil strašilo
3. pog., ekspr., navadno v zvezi z jo oditi, zbežati: hčerka jo je popihala z neznancem; popihati jo domov; pred vojaki sta jo popihala v gozd; umaknil se je k vratom, da bi jo lažje popihal
// uiti: ujetniki so jo v temi popihali biričem
● pog., ekspr. popihati ji moraš na dušo vneto ji povedati kaj lepega, ji podvoriti
1. na enem koncu preklana palica, navadno za lovljenje kač, rakov: narediti, uporabljati precep / loviti s precepom
● cepljenje v precep pri katerem se cepič vtakne v zarezo debelejše podlage
♦ vet. lesena priprava za stisnjenje semenovoda, žil, mišic pri kastraciji
2. kraj, prostor med dvema navadno zapirajočima se krakoma česa: okno je stisnilo zaveso v precep / kača ni mogla uiti iz precepa; zagozdil se je v skalni precep
3. orodje s čeljustma, ki se z vretenom stisneta, za vpenjanje in trdno prijemanje predmeta pri obdelavi; primež: dati desko, ključ v precep
4. ekspr., s predlogom položaj, ko samostojno ukrepanje, odločanje ni mogoče: zaradi te izjave ga je dobil v precep; priti, ujeti se v precep; imeti koga v precepu / biti v precepu ne moči, znati se odločiti; biti v težkem položaju
1. oglasiti se z ostrim, s-ju podobnim glasom: kača je siknila
// dati sikanju podoben glas: sikniti z bičem
// sikajoč uiti, zleteti: iz kotla je siknila para / blisk je siknil
2. ekspr. reči, povedati z ostrim, rezkim glasom, navadno jezno: sikniti kletvico; pusti me pri miru, je siknil
1. prenehanje življenja, življenjskih procesov: izguba krvi je povzročila smrt; nesreča se je končala s smrtjo; lahka, naravna, navidezna, težka smrt; ugotoviti vzrok smrti / blaga smrt evtanazija / do smrti pretepsti
// stanje, ko prenehajo življenjski procesi: smrt je nastopila zaradi bolezni, starosti, zastrupitve; zdravnik je ugotovil smrt; znaki smrti
// konec življenja: bil ji je zvest do smrti; ekspr. človek se do smrti uči vse življenje; vznes. hvaležen ti bom do smrti
2. dejstvo, da kdo umre: očetova smrt ga je zelo prizadela; bati se smrti; bili so krivi njegove smrti; rešiti koga smrti; ekspr. za las uiti smrti; obletnica prijateljeve smrti; pozabil je na to kot na svojo smrt popolnoma / pasti junaške smrti; publ. umreti nasilne smrti umreti zaradi (posledic) nasilnega dejanja, uboja
3. okostnjak s koso, ki pooseblja to dejstvo: ob postelji je stala smrt; če bi srečal samo smrt, me ne bi bilo tako strah; pesn. bela smrt; bled, suh kot smrt
4. podoba mrtvaške glave s prekrižanima kostema kot opozorilo na smrtno nevarnost: narisati na nalepko smrt; označiti strup s smrtjo
5. ekspr., v povedni rabi kar je za koga
a) škodljivo, uničevalno: alkohol je zanj smrt / sonce je smrt za njene bolne oči; ekspr. bela smrt snov bele barve, ki škoduje zdravju, zlasti mamilo
b) neprijetno, mučno: zgodnje vstajanje je zanje smrt; življenje v mestu je smrt za kmečkega človeka / mlečne jedi so zame smrt nimam jih rad, zelo nerad jih jem / v prislovni rabi smrt je poslušati tako govorjenje
6. ekspr., v prislovni rabi, navadno v zvezi na smrt zelo, močno: na smrt se bojim; na smrt se dolgočasi; na smrt se prestrašiti; na smrt utrujen, zaljubljen / potovanje nas je utrudilo do smrti
● ekspr. smrt mu je že za petami kmalu bo umrl; ekspr. vse nas čaka smrt vsi bomo umrli; vznes. smrt mu je izvila pero iz rok pesnil, pisateljeval je do smrti; evfem. zdaj ga je smrt odrešila po hudem trpljenju je umrl; ekspr. v hiši se je oglasila smrt nekdo v hiši je umrl; ekspr. smrt ga je pobrala umrl je; ekspr. smrt ga je že večkrat potipala že večkrat je bil zelo bolan, v smrtni nevarnosti; ekspr. pri pisanju spominov ga je prehitela smrt umrl je, preden jih je napisal, dokončal; ekspr. zavedali so se, da preži nanje smrt da so v smrtni nevarnosti; ekspr. gledati smrti v obraz biti v smrtni nevarnosti; ekspr. ta živalska vrsta je obsojena na smrt bo izumrla; ekspr. njega bi bilo treba poslati po smrt je zelo počasen; ekspr. iti v smrt za domovino umreti; vznes. med delom, sredi velikih načrtov je omahnil v smrt je umrl; ekspr. pognati, poslati koga v smrt povzročiti njegovo smrt, usmrtiti ga; boriti se s smrtjo biti v agoniji, umirati; ekspr. igrati se s smrtjo lahkomiselno, neprevidno izpostavljati se nevarnosti, smrti; publ. plazovi v gorah grozijo z belo smrtjo s smrtjo v snegu; star. črna smrt kuga; slabš. tak je kot konjska smrt zelo suh, slaboten; zelo grd, neprikupen; publ. divji valovi so jim grozili z mokro smrtjo s smrtjo v vodi; nar. pasja smrt strupena rastlina z deljenimi listi in somernimi cveti v socvetju; preobjeda; knjiž. priti v objem smrti umreti; pog. bil je na smrt bolan tako, da so pričakovali, da bo umrl; Smrt fašizmu – svobodo narodu med narodnoosvobodilnim bojem in prva leta po 1945 pozdrav udeležencev narodnoosvobodilnega boja; zaključek uradnih dopisov; preg. dolga bolezen, gotova smrt; preg. dosti psov je zajčja smrt dosti sovražnikov vsakogar ugonobi
♦ agr. na smrt obrezana trta trta, ki se ji pri obrezovanju pustijo samo šparoni; med. (biološka) smrt stanje, ko preneha spontano dihanje, delovanje možganov, srca in oživljenje ni več mogoče; klinična smrt stanje, ko preneha dihanje, oživljenje pa je še mogoče; rel. mučeniška smrt vdano sprejeta nasilna smrt zaradi vere ali verskih, nravnih načel; šport. spirala smrti lik umetnostnega drsanja v parih, pri katerem drsalka, zelo nagnjena nazaj, drsa v velikem loku na eni nogi okoli drsalca, ki jo drži za roko; smrtni zavoj
1. počasi se premakniti, steči po nagnjeni ali navpični, navadno gladki površini: deževne kaplje spolzijo po šipi; solze so ji spolzele po licih / snežna plast spolzi po pobočju
2. ekspr. počasi se premakniti
a) po gladki površini: čoln spolzi v pristanišče / tiho je spolzela mimo njega
b) po površini sploh: sonce je spolzelo v zaton / pogled mu je spolzel z dekletovega obraza do bokov
3. v zvezi spolzeti iz rok, med prsti uiti iz prijema zaradi
a) gladkosti, vlažnosti: milo mu je spolzelo iz rok; spolzeti iz rok kot riba
b) drobnosti, sipkosti: pesek spolzi med prsti; pren. avtorju je spolzela med prsti hvaležna tema
1. v glagolskih sestavljenkah za izražanje
a) v zvezi s se usmerjenosti dejanja z višjega mesta, položaja na nižjega: ugrezati se, usedati se / ulekniti se
b) premikanja stran: ubežati, uiti, uteči / umakniti se
c) dosege zaželenega namena, cilja: ublažiti / uokviriti, ustekleničiti / udobrovoljiti, uenosmeriti, upokončiti / ubesediti, učlovečiti / udomačiti, upijaniti / uhoditi, uigrati se / upliniti, utekočiniti se
č) v zvezi s se zmanjšanja česa kot posledice dejanja: ukuhati se, uskočiti se, usušiti se
d) v zvezi s se napake, pomote pri dejanju: umeriti se, uračunati se, ušteti se
e) povzročitve škode, poškodbe z dejanjem: urezati, ustriči / usekati se
f) same dovršnosti (včasih brez pomenskega odtenka): ubraniti, uloviti / uleči se
2. v imenskih sestavljenkah glagolskega izvora za izražanje pomena, kot ga določa ustrezni glagol: udor, udoren, udrtje, usedlina
1. kljub nasprotovanju naskrivaj, neopazno zapustiti kraj (trenutnega) bivanja: nekaj zapornikov je ušlo; zaradi grobega ravnanja je ušel; ponoči, večkrat uiti
// kljub nasprotovanju naskrivaj, neopazno iti, oditi: uiti iz taborišča; uiti od doma, čez mejo, v tujino / ptič je ušel iz kletke
// ekspr. kljub nasprotovanju iti, oditi: dečki so ušli na igrišče; otrok rad uide k reki / sin je zaradi pretežkega dela ušel s kmetije / pes mu je ušel; pazi, da ti voz ne uide po bregu
2. ekspr. hitro, nepričakovano oditi: ušel je, ko so začeli govoriti o njem; ko je to slišala, je ušla iz sobe
3. ekspr. nezaželeno izteči: vse vino je ušlo; iz soda je ušla večja količina nafte / iz jeklenke je ušel plin
4. ekspr., z dajalnikom s tekom se umakniti pred kom, izmakniti se komu: uiti napadalcem, zasledovalcem; zdaj mi ne bo več ušel
// umakniti se pred čim, izmakniti se čemu: komaj smo ušli padajočemu kamenju / uiti nevihti / uiti nevarnosti, poškodbi / težko je uiti svoji usodi / za to mu kazen ne uide bo kaznovan; pren. rad bi ušel sam sebi; želel je uiti resničnosti
// šport. žarg. premikajoč se priti v tak položaj, da osebka ostali tekmovalci ne morejo ujeti, dohiteti: najboljši kolesar je kmalu ušel vodilni skupini; zmagovalec je že ušel zasledovalcem / nogometno moštvo je ušlo najboljšim na lestvici ima tako visoko število točk, da jih drugi ne morejo doseči
5. ekspr., z dajalnikom nezaželeno se premakniti s prvotnega, navadnega mesta: naramnica mu je ušla z rame; kodri so ji ušli na čelo; hlače so mu ušle pod pas
6. ekspr., z dajalnikom nezaželeno priti, se pojaviti: iz ust so mu ušli pritajeni kriki
// nehote, proti svoji volji izreči, reči: iz ust, z jezika mu je ušla grda beseda, kletev / brezoseb.: kje pa je prej bil, mu je ušlo; skoraj bi mu naglas ušlo, da je vsega kriv sosed
7. ekspr., z dajalnikom usmeriti se, kamor ni zaželeno: pogled ji je pogosto ušel na cesto
8. ekspr., z dajalnikom, navadno z nikalnico opaziti, zaznati: kot dobremu opazovalcu mu ni ušla nobena podrobnost / ni jim ušlo, da je nekaj narobe / njenim očem, njenemu pogledu nič ne uide / ne uide mu nobena beseda ničesar ne presliši
● ekspr. hiša je ušla plamenu ni zgorela; evfem. deset let mu ne uide obsojen bo na deset let zapora; ekspr. misli so ji ušle k fantu pomislila je nanj; ekspr. zanima ga, ali bo park ušel sekiri ali bodo v parku posekali drevje; ekspr. ušle so ji solze zajokala je proti svoji volji; pog., ekspr. srce mu je ušlo v hlače zbal se je, izgubil pogum; ekspr. zmaga mu ne bo ušla zmagal bo; ekspr. hitro se je preoblekel, da bi ušel pljučnici da ne bi zbolel za pljučnico; pog. to mu je ušlo iz glave, iz spomina tega se ne spomni več; evfem. otroku je ušlo (v hlače) je opravil malo, veliko potrebo; ekspr. vlak ji je ušel pred nosom je odpeljal, ko je bila že blizu; ekspr. pri pregledovanju mu je ušlo nekaj napak je spregledal
1. glagolnik od ujeti: ujetje živali / ujetje vohuna / ujetje pravega trenutka
2. zastar. ujetništvo: uiti iz ujetja; biti dve leti v ujetju
1. izgubiti prvotno moč, vnemo: končno se je le unesel; v novem okolju se je popolnoma unesel; na stara leta se je unesel / naj se jezi in razburja, se bo že unesel
// postati krotek, miren: junec je bil divji, pa se je unesel
2. postati manj intenziven, manj izrazit: dež, veter se je unesel; ogenj se je počasi unesel; počakaj, da se vreme unese ustali, izboljša / sovražnikov napad se ni hotel unesti; cene so se unesle ustalile / bolezen, lakota se je unesla; njen nemir se je nekoliko unesel; prvo veselje se je že uneslo
- unêsti
1. star. vzeti brez plačila: unesti kožuh / unesti zapitek ne plačati ga
2. pog., ekspr., v zvezi z jo uiti: unesel jo je čez ograjo / mogoče jo pa le unesem brez kazni
// ostati živ, rešiti se: srečno sva jo unesla pred nevihto; če hočeš, da jo živ uneseš, govori resnico
● zastar. povodenj je unesla most odnesla; nar. mislil sem, da bom delo končal, pa me je, mi je uneslo sem se uštel
- unesèn tudi unešèn -êna -o:
mirni, uneseni ljudje; unesena ljubezen
1. (nezaželeno) tekoč se odstraniti od kod, iz česa: obvezal si je rano, da bi mu kri ne utekla / vino je uteklo iz soda izteklo
// odteči: voda je s poplavljenih območij kmalu utekla; povodenj se uteče
2. knjiž. uiti, pobegniti: ujetniki so utekli; uteči od doma / pes jim je utekel / z zagozdami zavarovati vagone, da ne utečejo
// s tekom se umakniti pred kom, izmakniti se komu: ranjena srna ni mogla uteči pred zasledovalci / komaj so utekli pred nevihto
// z dajalnikom uiti, izmakniti se: uteči sovražniku; tekel je, kolikor je mogel, pa mu ni mogel uteči / uteči padajočemu kamenju / uteči nesreči, usodi
● smrti nihče ne uteče vsakdo mora umreti
3. preh. z načinom vožnje ali delovanja narediti, da kaj novega doseže normalno stopnjo teka, delovanja: uteči avtomobil, motor
- utêči se
1. začeti potekati redno, brez zastojev: delo se je v kratkem času uteklo; serijska proizvodnja se je že utekla / te oblike dela se morajo šele uteči
2. ekspr. zmanjšati se, izginiti: počakaj, da se mu jeza uteče; tudi huda žalost se sčasoma uteče
- utečèn -êna -o:
utečen način občevanja, življenja; avtomobil je pravilno utečen; podjetje z utečeno proizvodnjo
- « Prejšnja
- 1
- 2
- Naslednja »