Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ

Zadetki iskanja

SSKJ
izmakníti in izmákniti -em tudi zmakníti in zmákniti -em dov. (ī á) 
  1. 1. s potegom, sunkom odstraniti: izmakniti podstavek, zagozdo / izmakniti klado izpod kolesa spodmakniti
    // z dajalnikom s potegom spraviti iz prijema: izmaknil mu je nož iz roke; izmaknila mu je roko, ki jo je držal
  2. 2. s spremembo položaja, mesta doseči, da ne pride do prijema, dotika: prestrašil se je in izmaknil glavo; izmaknila je roko, da je ne bi prijel
  3. 3. naskrivaj vzeti: brat mu je izmaknil igračo, ko se je obrnil; otrok izmakne škarje z mize in se začne igrati; pren., ekspr. hoče vam izmakniti vaše mesto
    // evfem. ukrasti: izmakniti avtomobil, denar; uro je izmaknil iz izložbenega okna
  4. 4. ekspr., navadno v zvezi z jo naskrivaj, neopazno oditi: v ugodnem trenutku jo je izmaknil iz taborišča; pazi, da jo fanta ne bi kam izmaknila
  5. 5. zastar. izpahniti (si): izmaknil mu je roko v rami; pri padcu si je izmaknil nogo
    ●     pog. ne izmakne oči z njega neprestano, nepremično ga gleda; pog. bilo mu je nerodno, da je izmaknil pogled pogledal vstran
    izmakníti se in izmákniti se tudi zmakníti se in zmákniti se 
    1. 1. s spremembo položaja, mesta doseči, da osebek ni deležen česa neprijetnega: izmakniti se udarcu; če se ne bi izmaknil, bi ga zadela krogla
      // napraviti, da osebek ni deležen česa neprijetnega sploh: izmakniti se izgonu, nevarnosti; izmakniti se nadzorstvu
      // z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža, da ne pride do dejanja, kot ga določa samostalnik: izmakniti se odgovoru, priznanju
    2. 2. nav. ekspr. napraviti, da ne pride do srečanja, stika s kom: vstal je zgodaj, da bi se izmaknil gospodinji; zavil je po drugi ulici in se izmaknil policiji / izmakniti se zasedi
    3. 3. ekspr., z dajalnikom ne imeti več: vse bogastvo se mu je izmaknilo; stranki se je izmaknila vsa politična moč
      ●       ekspr. zdaj se mi ne izmakneš več ujel te bom in kaznoval; brezoseb., star. kar samo se mu je izmaknilo z jezika nehote je rekel, povedal
    izmáknjen tudi zmáknjen -a -o: izmaknjena deska; vrniti izmaknjene stvari; izmaknjena kolesa
SSKJ
pofúliti -im dov., tudi pofulíla (ú ū) pog., ekspr.  
  1. 1. vzeti, ukrasti: pofulil mu je denarnico; zavojček mu je pred nosom pofulil
  2. 2. v zvezi z jo naskrivaj oditi, pobegniti: pofulila sta jo, preden se je možakar vrnil
SSKJ
pohôpati -am dov. (ȏ) pog., ekspr.  
  1. 1. vzeti, ukrasti: hotel mu je pohopati motor
  2. 2. aretirati, zapreti: zaradi ovadbe so ga pohopali
SSKJ
pohôpsati -am in pohópsati -am dov. (ȏ; ọ̑) pog., ekspr.  
  1. 1. vzeti, ukrasti: neznanec mu je pohopsal denarnico
  2. 2. aretirati, zapreti: nocoj so pohopsali dva osumljenca
SSKJ
pokrásti -krádem dov., stil. pokràl pokrála (á ȃ) drugega za drugim ukrasti: v nekaj dneh so mu pokradli ves denar; pokrasti jabolka; ekspr. vrata zaklepa, sicer bi ji vse pokradli; ujeli so fanta, ki je veliko pokradel po vasi
● zastar. tatovi so ga hoteli pokrasti okrasti; tu in tam so kaj pokradli ukradli
    pokráden -a -o: vrednost pokradenega blaga je bila velika
SSKJ
pòsmúčarski -a -o prid. (ȍ-ȗ) obl. ki je za po smučanju: posmučarska oblačila posmukati jagode, zrnje; posmukati liste z vej
// ekspr. s smukanjem narediti, da česa ni več na čem: dež in veter sta drevje že posmukala
  1. 2. ekspr. vzeti, ukrasti: iz dimnice je posmukal vse klobase in zbežal; vse posmuka, kar mu pride pod roko
  2. 3. ekspr. naskrivaj, neopazno oditi: otroci so drug za drugim posmukali iz hiše; pog. ni čakal do konca, kar posmukal jo je
    posmúkan -a -o: posmukano grmičje, listje
SSKJ
posmúkniti -em dov. (ú ȗ) ekspr.  
  1. 1. oplaziti, oprasniti: veja ga je posmuknila po licu
  2. 2. vzeti, ukrasti: iz žepa ji je posmuknil denarnico / pri kupčiji so ga grdo posmuknili ogoljufali, prevarali
    ●     ekspr. iztegnila je roko in posmuknila prt z mize hitro potegnila; ekspr. rad se je malo posmuknil okoli brhke natakarice se ji je podobrikal
SSKJ
poúzmati -am dov. (ȗ) star. vzeti, ukrasti: nekdo jim je pouzmal denar
SSKJ
speljáti spéljem tudi -ám dov., spêlji speljíte; spêljal (á ẹ̄, ȃ) 
  1. 1. narediti, povzročiti, da se vozilo začne premikati: konj je težko speljal naloženi voz / voznik je prižgal motor in speljal
    // nepreh. začeti se premikati: na poledeneli cesti, v blatu avtomobil težko spelje
  2. 2. nar. zvoziti: speljati drva iz gozda; speljati s tovornjaki
  3. 3. narediti, da kaj pride z določenega mesta drugam: speljati vodo s travnika, v jarke; pren. režiser si je prizadeval speljati nove tokove v slovensko gledališče
  4. 4. narediti, da je kaj v določenem prostoru in ima določeno smer: speljati cesto mimo mesta; speljati plinovod, vodovod v naselje; speljati progo po dolini; speljati v loku, naravnost / speljati trto po brajdi / speljati promet po obvozni cesti
    // nav. ekspr. usmeriti, obrniti: speljati pogovor na šport; speljati pozornost poslušalcev drugam; speljati razpravo na stranski tir
  5. 5. nav. ekspr. s prepričevanjem povzročiti pri kom psihično pripravljenost, da kaj stori: sošolci so ga speljali na izlet; fant je pošten, pa so ga drugi speljali (na slaba pota); speljal ga je v klet in ga pošteno opil / v svet ga je speljala želja po boljšem življenju; nespametno je ravnal, ko se je dal speljati v tako tvegano zadevo; pren. mesečina jih je speljala na sprehod
  6. 6. ekspr., z dajalnikom navadno s prevaro doseči, da kdo dobi, kar je kdo drug imel ali mislil, da bo imel: speljati komu najboljše delavce / speljati prijatelju dekle / speljati športnemu tekmecu kolajno
    // vzeti, ukrasti: tatovi so mu speljali konja; speljati komu listnico iz žepa
    ●     ekspr. speljati koga na led, v past prevarati, ukaniti ga; ekspr. speljati vodo na svoj mlin narediti kaj v svojo korist
    speljáti se nav. ekspr.  
    1. 1. zdrsniti: sneg se je speljal s strehe; speljati se po hribu
    2. 2. priti skozi kaj ovirajočega: speljati se skozi luknjo v plotu
    spelján -a -o: čez reko je speljan most; cesta je speljana naravnost; pot je speljana v vijugah; voda je speljana v jarek; dobro speljano križišče; prim. izpeljati
SSKJ
spésniti -em dov. (ẹ́ ẹ̑) nar. vzeti, ukrasti: fant mu je spesnil denar; spesniti zavojček s police
● nar. večkrat spesne kako robato nehote reče, pove
    spésniti se 
    1. 1. izmuzniti se, izmakniti se: snop se je spesnil z voza / sreča se mu je spesnila iz rok
    2. 2. brezoseb. zdrsniti, spodrsniti: na mokri skali se mu je spesnilo
SSKJ
súniti -em dov. (ú ȗ) 
  1. 1. narediti hiter, kratek in sorazmerno močen gib: suniti z glavo, roko; suniti s pestjo navzgor / suniti z nožem proti komu
    // preh. s takim gibom udariti, zadeti: suniti nasprotnika; suniti koga s kolenom v trebuh / suniti kroglo s palico; suniti koga z nožem v srce zabosti; suniti s čevljem v vrata brcniti
    // nesi previdno, da koga ne suneš; po nesreči se suniti v nos / puška ob strelu sune v ramo
  2. 2. preh., s prislovnim določilom z (močnim) sunkom spraviti kaj s kakega mesta, na kako mesto: suniti knjigo z mize, pod mizo; suniti kozarec od sebe; suniti pijanca čez prag; suniti zaboj nazaj
    ♦     šport. suniti kroglo (dvajset metrov)
  3. 3. preh., pog., ekspr. popiti (malo alkoholne pijače): kdaj pa kdaj ga rad sune kak kozarček / suniti žganje vase
  4. 4. preh., pog. ukrasti: suniti komu avtomobil, denarnico
    ●     ekspr. nenadoma je sunil iz sebe: Pojdi sunkovito izgovoril, rekel; ekspr. suniti delavca na cesto odpustiti (z dela)
    súnjen -a -o: vrniti sunjeno denarnico
SSKJ
ukrásti ukrádem dov., stil. ukràl ukrála (á ȃ) 
  1. 1. vzeti kaj s prisvojitvenim namenom na skrivaj in brez dovoljenja in vednosti lastnika: ukrasti denarnico, potni list; jabolka je ukradel na sosedovem vrtu; ekspr. ukradla je vse, kar je mogla / pes je ukradel klobaso
    // povzročiti, da kdo izgubi zlasti določene moralne kvalitete: ukrasti komu čast, dobro ime; iz zavisti mu je hotel ukrasti slavo
    // ekspr. povzročiti, da kdo izgubi kaj sploh: pohlep po denarju mu je ukradel ljubezen do zemlje / ukradla ji je fanta prevzela
  2. 2. ekspr., z oslabljenim pomenom narediti, da se kljub oviram dobi, doseže, kar izraža samostalnik: ukrasti življenju kanček sreče / po celodnevnem garanju si je le ukradel nekaj ur počitka, spanja / če me boš potreboval, pokliči. Si bom že ukradel toliko časa in prišel / ukrasti dekletu poljub
    ●     ekspr. ukrasti komu čas zmotiti ga pri delu zaradi nepomembnih stvari; ekspr. ukrasti komu prepričanje, slog prevzeti ga od koga in ga razglašati za svojega; ekspr. ukrasti komu srce pridobiti si njegovo naklonjenost, ljubezen
    ukrásti se ekspr.  na skrivaj, neopazno oditi: ukrasti se iz hiše / ponoči se je ukradel iz vasi / ukrasti se zasledovalcem
    // prikrasti se: preoblečen se je ukradel v dvorano / skozi listje so se ukradli sončni žarki
    ukráden -a -o: ukraden avtomobil, denar; ukraden poljub; zadovoljiti se z redkimi trenutki ukradene sreče; sam.: skriti, vrniti ukradeno
Število zadetkov: 12