Zadetki iskanja
Svetokriški
frbežen -žna prid. predrzen, nesramen: kej ſe bo neshal en tat taku farbeshen im. ed. m, de bi ſe potſtopil kaj ukraſti, kadar samerka de Rihter ga vidi (V, 534) ǀ greshni, inu ferbeshni im. ed. m dol. zhlozek gre vener s' temi drugimi k' obhaili (V, 217) ← nem. verwegen ‛drzen’; prim. pri Gutsmannu ferbeshen ‛keck, kühn’; zapis zhlozek je tiskarska napaka namesto zhlovek.
Svetokriški
izmekniti -maknem dov. izmakniti, ukrasti: edn moti deklo de smakne 3. ed. Gospodini kar samore (V, 259) ǀ ſe najdeio niketeri hlapzy, inu dekle, kateri smakneio 3. mn., inu popadeo kar morio v' hishi (V, 534)
Pleteršnik
u-, praef. 1) znači odmikanje: ent-, weg-; uiti, ubežati, uteči, ukrasti, urezati si šibo; — 2) iz nedovršnih glagolov dela dovršne: ubiti, ugasiti, ugledati, utopiti; — (po sedanji narodni izreki se ne da natanko razločiti od predpone v, ampak le po primerjanju drugih slovanskih jezikov in po pomenu; mnogokrat je pisava dvomna; besede, katerih ni najti pod u-, naj se iščejo pod v-).
Pleteršnik
Pleteršnik
Prekmurski
Pleteršnik
ukrásti, -krádem, vb. pf. 1) stehlen, entwenden; — 2) u. se, sich heimlich davonmachen, sich wegstehlen; u. se kam, sich irgendwohin einschleichen, unbemerkt hineinkommen.
Svetokriški
ukrasti -adem dov. 1. ukrasti: hozhemo tudi zhloveku ta zhaſs vkrasti nedol. ǀ kej ſe bo neshal en tat taku farbeshen, de bi ſe potſtopil kaj ukraſti nedol., kadar samerka de Rihter ga vidi ǀ kadar sheli blagu ſvojga blishniga vkraſſti nedol., poſſili vſeti ǀ kateru tatje nebodò mogli vkraſti nedol. ǀ kar moresh ukradesh 2. ed. ǀ kadar Njemu eno dusho vkradesh 2. ed. ǀ nej sadosti de nezh neukradesh +2. ed. ǀ eden enu malu vKrade 3. ed. prezei na gauge shnim ǀ y ukrade 3. ed. nye otroka shiviga ǀ kadar edn v'krade 3. ed. en ardezh slati ǀ ble skarbish de Tatije tuoje denarije ne ukradejo 3. mn. ǀ lete po nozhi vkradejo 3. mn., inu shnimi pobegneio ǀ vſak dan njemu kaj v'kradejo 3. mn. ǀ obeniga negolufaio, obenimu nevkradeio +3. mn. ǀ zhes sapuvid Boshio je bil ene rezhy ukradil del. ed. m ǀ Rasbojnik, de ſi lih je veliku vkradil del. ed. m ǀ poverni nasaj kar ſi ogolufal, inu v'kradel del. ed. m ǀ shena yh je vkradla del. ed. ž, inu Bug vej koku ponuzala ǀ Rasbojniki nebodo tebi ta shaz vkradili del. mn. m ǀ kar ſo obrupali, inu ukradli del. mn. m, polovizo ſò timu Gospudu dali 2. odtegniti: On ſi je ukradil ſpajne, de bi tudi po nozhi vahtal nad ſvoimy ouzhizhy
Prekmurski
Prekmurski
vkrádnoti -em dov. ukrasti: Kakda vkrádnemo KŠ 1754, 50; da ga vucseniczke vkrádnejo KŠ 1771, 97; Ne vkradni TF 1715, 16; Ne vkradni SM 1747, 45; nego naj vkrádne i zakole KŠ 1771, 300; kai ſzem nei odneſzal (vkradno) SM 1747, 12; Racsun ti je dati csi ſzi ti kaj v-kradno SŠ 1796, 92; povrnouti moremo onim, od ki ſzmo vkradnoli KŠ 1754, 53; kaj ſzo vucseniczke prisli, ino ſzo ga vkradnoli KŠ 1771, 98; ino ſzo ga vkradnoli KM 1796, 114
vkrádnjeni -a -o ukraden: Z-nase hi'ze blágo vkrádnyeno AIN 1876, 24; Tò vkrádnyeno pa nazáj dati KŠ 1754, 53; Liki edno vkrádnyeno blágo senkas meni AI 1875, kaz. br. 7
vkrádnjeni -a -o ukraden: Z-nase hi'ze blágo vkrádnyeno AIN 1876, 24; Tò vkrádnyeno pa nazáj dati KŠ 1754, 53; Liki edno vkrádnyeno blágo senkas meni AI 1875, kaz. br. 7
Besedje16
vkrasti glag. dov. ♦ P: 11 (TE 1555, TT 1560, TL 1567, KPo 1567, TC 1575, DPa 1576, DB 1578, TkM 1579, TT 1581-82, DB 1584, TPo 1595); (vkrasti/ukrasti) glag. dov. ♦ P: 2 (TT 1557, JPo 1578); (ukrasti) glag. dov. ♦ P: 1 (TO 1564)
Svetokriški
zapiti -pijem dov. 1. zapiti: vſak lubi dan je pijan, vſe hozhe sadjati, inu sapijti nedol. ǀ de ti tulikain saquartash, sapijesh 2. ed., inu s'hudim tovarshtuom sapravish ǀ vſe kar imà ſapie 3. ed. ǀ karkuli morio udobit, ali moshu ukraſti ſaſtauio, inu ſapijò 3. mn. ǀ je morebiti tvoje denarje sakuartal, ali sapyl del. ed. m ǀ vſe kar je imel je sapijl del. ed. m ǀ yh je sa pyla del. ed. ž, inu salebala 2. zaradi pijančevanja opustiti ali zamuditi: vezh Krat tuojo molitvu, Brevir, inu S. Masho sapijesh 2. ed. ǀ zhes polnozhi pyanzhvajo, de vezhkrat masho sapijò 3. mn.
Svetokriški
zastaviti -im dov. zastaviti, tj. 1. izročiti v zagotovilo: try rezhy ima ny ſaſtavit nedol. v' tem zhaſſu, nam rezh ſvoj perſten, shnoro inu palizo ǀ Kakor ſte shlishali, de ſvojo dusho sa vaſs saſtavi 3. ed. ǀ karkuli morio udobit, ali moshu ukraſti ſaſtauio 3. mn., inu ſapijò ǀ Kadar Iuda vidi ta persten, inu palzo sponſa de on ſam je ozha, inu ſpumni de je bil enkrat taiſte saſtavil del. ed. m eni sheni ǀ Vduva ga je proſsila de bi nje vlouleniga ſynu rèshil, ſam ſebe je bil sa njega sastavil del. ed. m 2. postaviti uganko: Amaſus ſamurskimu krajlu je bil leto pripuviſt ſaſtavil del. ed. m, de bi on njemu povedal, kaj s' ena rejzh je na ſvejtu tanarſtarishi, nar gmainshi
Število zadetkov: 13
Dostopnost