Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo eSSKJ
cilínder cilíndra samostalnik moškega spola [cilíndər]
    1. glavni del batnega stroja v obliki valja
    2. valjast del ključavnice, ki se vgradi v vrata
    3. valj
      3.1. kar po obliki spominja na valj
    4. visok klobuk s trdim valjastim oglavjem
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Zylinder in lat. cylindrus iz gr. kýlindros ‛valj’ - več ...
Celotno geslo Etimološki
eskamotȇr -ja m
Svetokriški
frbežen -žna prid. predrzen, nesramen: kej ſe bo neshal en tat taku farbeshen im. ed. m, de bi ſe potſtopil kaj ukraſti, kadar samerka de Rihter ga vidi (V, 534) ǀ greshni, inu ferbeshni im. ed. m dol. zhlozek gre vener s' temi drugimi k' obhaili (V, 217) ← nem. verwegen ‛drzen’; prim. pri Gutsmannu ferbeshen ‛keck, kühn’; zapis zhlozek je tiskarska napaka namesto zhlovek.
Celotno geslo Etimološki
fȗkati -am nedov.
SSKJ²
izmakníti in izmákniti -em tudi zmakníti in zmákniti -em dov. (ī á)
1. s potegom, sunkom odstraniti: izmakniti podstavek, zagozdo / izmakniti klado izpod kolesa spodmakniti
// z dajalnikom s potegom spraviti iz prijema: izmaknil mu je nož iz roke; izmaknila mu je roko, ki jo je držal
2. s spremembo položaja, mesta doseči, da ne pride do prijema, dotika: prestrašil se je in izmaknil glavo; izmaknila je roko, da je ne bi prijel
3. naskrivaj vzeti: brat mu je izmaknil igračo, ko se je obrnil; otrok izmakne škarje z mize in se začne igrati; pren., ekspr. hoče vam izmakniti vaše mesto
// evfem. ukrasti: izmakniti avtomobil, denar; uro je izmaknil iz izložbenega okna
4. ekspr., navadno v zvezi z jo naskrivaj, neopazno oditi: v ugodnem trenutku jo je izmaknil iz taborišča; pazi, da jo fanta ne bi kam izmaknila
5. zastar. izpahniti (si): izmaknil mu je roko v rami; pri padcu si je izmaknil nogo
● pog. ne izmakne oči z njega neprestano, nepremično ga gleda; pog. bilo mu je nerodno, da je izmaknil pogled pogledal vstran
    izmakníti se in izmákniti se tudi zmakníti se in zmákniti se
    1. s spremembo položaja, mesta doseči, da osebek ni deležen česa neprijetnega: izmakniti se udarcu; če se ne bi izmaknil, bi ga zadela krogla
    // napraviti, da osebek ni deležen česa neprijetnega sploh: izmakniti se izgonu, nevarnosti; izmakniti se nadzorstvu
    // z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža, da ne pride do dejanja, kot ga določa samostalnik: izmakniti se odgovoru, priznanju
    2. nav. ekspr. napraviti, da ne pride do srečanja, stika s kom: vstal je zgodaj, da bi se izmaknil gospodinji; zavil je po drugi ulici in se izmaknil policiji / izmakniti se zasedi
    3. ekspr., z dajalnikom ne imeti več: vse bogastvo se mu je izmaknilo; stranki se je izmaknila vsa politična moč
    ●     ekspr. zdaj se mi ne izmakneš več ujel te bom in kaznoval; brezoseb., star. kar samo se mu je izmaknilo z jezika nehote je rekel, povedal
    izmáknjen tudi zmáknjen -a -o:
    izmaknjena deska; vrniti izmaknjene stvari; izmaknjena kolesa
Pravopis
izmakníti in izmákniti -em dov. izmákni -te in -íte; izmáknil -íla, izmáknit, izmáknjen -a; izmáknjenje; (izmáknit) (í/ȋ/á á) kaj ~ podstavek, zagozdo; omilj. ~ denar, uro |ukrasti|; izmakniti komu kaj ~ fantu roko |odmakniti|; ~ otroku igračo |neopazno vzeti|
izmakníti jo in izmákniti jo -em jo (í/ȋ/á á) poud. |na skrivaj oditi|: ~ ~ iz hiše
izmakníti se in izmákniti se -em se (í/ȋ/á á) komu/čemu ~ ~ nevarnosti, odgovoru; ~ ~ sosedu, policiji
Svetokriški
izmekniti -maknem dov. izmakniti, ukrasti: edn moti deklo de smakne 3. ed. Gospodini kar samore (V, 259) ǀ ſe najdeio niketeri hlapzy, inu dekle, kateri smakneio 3. mn., inu popadeo kar morio v' hishi (V, 534)
Pravopis
izposodíti in izposóditi -im dov.; drugo gl. posoditi (í/ȋ/ọ́ ọ́) kaj ~ knjigo
izposodíti si in izposóditi si -im si (í/ȋ/ọ́ ọ́) kaj ~ ~ obleko za nastop; omilj. ~ ~ sosedovo kolo |vzeti, ukrasti|; izposoditi si od koga ~ ~ ~ prijatelja; poud. izposoditi si koga |ponorčevati se iz koga|
Celotno geslo Etimološki
krásti krȃdem nedov.
Celotno geslo Sprotni
lútati nedovršni glagol
    pogovorno hoditi, premikati se brez jasnega cilja, namena SINONIMI: postopati, tavati
Celotno geslo Etimološki
mȉš míši ž
Celotno geslo Vezljivostni G
odtujíti -ím dovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj odvrniti, preprečiti koga/kaj
/Z hitrimi akcijami/ so (jim) odtujili precej blaga.
2.
iz prava kdo/kaj odsvojiti koga/kaj
Odtujili so (jim) del premoženja.
Pravopis
pljúniti -em dov. pljúnjen -a; pljúnjenje (ú ȗ) kaj ~ kri; sleng. pljuniti komu kaj ~ sopivcu precej denarja ukrasti; poud. pljuniti na koga/kaj |vzeti ugled komu, osramotiti ga|
Celotno geslo Kostelski
počefuliti ► pȯčeˈfüːl’ėt -ėn dov.
SSKJ²
pofúliti -im dov., tudi pofulíla (ú ū) pog., ekspr.
1. vzeti, ukrasti: pofulil mu je denarnico; zavojček mu je pred nosom pofulil
2. v zvezi z jo naskrivaj oditi, pobegniti: pofulila sta jo, preden se je možakar vrnil
Pravopis
pofúliti -im dov. pofúljen -a; pofúljenje (ú; ú ȗ) knj. pog., poud. |vzeti, ukrasti|: komu kaj ~ nakupovalki denarnico
pofúliti jo -im jo (ú; ú ȗ) knj. pog., poud. |skrivaj oditi, pobegniti|
SSKJ²
pohôpati -am dov. (ȏ) pog., ekspr.
1. vzeti, ukrasti: hotel mu je pohopati motor
2. aretirati, zapreti: zaradi ovadbe so ga pohopali
Pravopis
pohôpati -am dov. -an -ana (ȏ) knj. pog., poud. komu kaj ~ sosedu motor |vzeti, ukrasti|; knj. pog., poud. pohopati koga ~ žeparja |aretirati, zapreti|
SSKJ²
pohôpsati -am tudi pohópsati -am dov. (ȏ; ọ̑) pog., ekspr.
1. vzeti, ukrasti: neznanec mu je pohopsal denarnico
2. aretirati, zapreti: nocoj so pohopsali dva osumljenca
Pravopis
pohôpsati -am in pohópsati -am dov. -an -ana (ȏ; ọ̑) knj. pog., poud. komu kaj ~ branjevki denarnico |vzeti, ukrasti|; knj. pog., poud. pohopsati koga ~ osumljenca |aretirati, zapreti|
Število zadetkov: 59