Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ
ambiènt -ênta in -énta (ȅ é, ẹ́) prostor z določenimi značilnostmi, ki obdaja osebo ali stvar, okolje: ustvariti primeren delovni ambient; malomeščanski, vaški ambient; v romanu sta ambient dogajanja Primorska in Trst / godi se v ambientu predvojne družbe; v zločinstvo je zašel pod vplivom ambienta
// razpoloženje, ozračje: na ulicah vlada pravi novoletni ambient
SSKJ
barikáda -e ž (ȃ) nav. mn. na hitro postavljena cestna pregrada ali zapreka, zlasti pri oboroženih spopadih: na ulicah so postavili barikade; boriti se na barikadah
 
knjiž. klicati na barikade spodbujati k uporu, boju
SSKJ
dekór -a in -ja (ọ̑) 
  1. 1. celota likovnih elementov, namenjenih olepšavi, okras: barve izložbenega dekora; ločevanje dekora od arhitekture; nagrada za najlepši dekor / prikupen dekor za na mizo / ekspr. film je poln operetnega dekora
  2. 2. gled. likovna oprema prizorišča v gledališču ali filmu: filmski, gledališki, odrski dekor; film je posnet na ulicah, brez ateljejskega dekora
  3. 3. knjiž., redko ugled, čast, dostojanstvo: njun zakon ni bil srečen, a varovala sta dekor
SNB
dizájnerski -a -o prid. (á)
ki se nanaša na dizajnerje ali dizajnerstvo: dizajnerska oblačila; Ponoči mesto zaživi v povsem drugi luči: po ulicah se sprehajajo mladeniči, oblečeni po zadnji dizajnerski modi E dizájner
    dizájnersko prisl. (á)
    V kopalnicah sta tako banja kot tuš, pa tudi opremljene so prav dizajnersko, kot je navada v dražjih hotelih
SSKJ
drséti -ím nedov. (ẹ́ í) 
  1. 1. premikati se z močnim, tesnim dotikanjem, navadno po gladki podlagi: deblo je nekaj časa drselo, nato pa se je začelo valiti; ploščica drsi po žlebu; namazane smuči rade drsijo / drseti po klancu / pero drsi po papirju
    // lahkotno se premikati po gladki površini: čoln neslišno drsi po gladini / po mestnih ulicah drsijo velike limuzine / po licih so mu drsele solze tekle, polzele; pren. njegov pogled je drsel po obrazih prisotnih
    // drseč se spuščati, padati: sneg drsi s streh; kaplje drsijo z vej; pren. teža skrbi mu je drsela z ramen
  2. 2. brezoseb. pri premikanju po gladki, spolzki podlagi biti v nevarnosti padca: v teh čevljih mi drsi; na poledenelem pločniku zelo drsi
  3. 3. ekspr., navadno v zvezi z v hitro se bližati čemu slabemu: drseti v propad / vedno bolj drsi v dolgove
    drsèč -éča -e: mirno drseč čoln; drseči koraki; prisl.: drseče se premikati
SSKJ
fón -a (ọ̑) fiz. enota za merjenje glasnosti: hrup na velemestnih ulicah presega včasih tudi sto fonov
SSKJ
grdobíja -e ž (ȋ) 
  1. 1. malopridno, slabo dejanje ali ravnanje: ta grdobija bo morala biti kaznovana; odkrili so njegove grdobije; po ulicah so fantje uganjali grdobije / govoril je take grdobije, da bi ga morali vreči ven
    // malopridnost, pokvarjenost: priznava svojo grdobijo / spoznati grdobijo takega načrta
  2. 2. ekspr. grda, neprikupna, zoprna stvar: jedli so polže in druge take grdobije; odnesi že to grdobijo
SSKJ
kanálja -e ž (á) 
  1. 1. slabš. ničvreden človek, malopridnež: ta kanalja se sploh ni zmenil zame / kot psovka molči, kanalja
  2. 2. redko drhal, sodrga, svojat: kanalja se zbira po ulicah
SSKJ
karnevál -a (ȃ) praznovanje pusta, zlasti v večjih mestih: v Riu de Janeiru se je začel karneval; organizirati karneval / karneval je šel po vseh glavnih ulicah karnevalski sprevod
// knjiž. pustovanje, pust: udeležiti se karnevala; pren., ekspr. vse naše življenje je karneval
SNB
kikiríkijev -a -o prid. (ȋ)
ki se nanaša na tropsko rastlino ali njen sad kikiriki: kikirikijevo maslo; kikirikijevo olje; Po mestnih ulicah je videti opice, ki s stavb na ulične prodajalce mečejo kikirikijeve luščine, se vzpenjajo po električnih napeljavah in pogosto kradejo E (↑)kikirikí
SSKJ
klatíti in klátiti -im, tudi klátiti -im nedov. (ī á; á) 
  1. 1. povzročati, da zaradi tolčenja s palico, obmetavanja s kamenjem padajo sadeži z drevesa: klatiti kostanj, orehe / spet je klatil hruške z drevesa
    // ekspr. delati neurejene gibe, navadno z rokami: klatil je okoli sebe, po zraku
  2. 2. slabš. govoriti, pripovedovati: klati neumnosti; prazne klati
    ● 
    ekspr. nekoliko klati francosko govori, zna govoriti
    klatíti se in klátiti se, tudi klátiti se ekspr.  potepati se, pohajkovati: namesto da bi se učili, se pa ves dan klatijo / klatiti se po ulicah
    // biti, nahajati se: po teh krajih se je klatilo največ razbojnikov
    klatèč -éča -e: klateči se psi
SSKJ
klobuštráti -ám nedov. (á ȃekspr.  
  1. 1. veliko in nespametno govoriti: nehaj že klobuštrati
    // slabš. govoriti, pripovedovati: že spet klobuštra neumnosti
  2. 2. počasi, okorno stopati: konj je klobuštral po temnih ulicah
    // slabš. hoditi: bos klobuštra po vrtu
SSKJ
kolovrátenje -a (á) glagolnik od kolovratiti: kolovratenje po mestnih ulicah / vrnil se je s svojega dolgega kolovratenja po svetu
SSKJ
kolportáža -e ž (ȃ) prodaja časopisov, revij po ulicah, v trafikah, kioskih: kolportaža je slabo organizirana / opravljati kolportažo / v kolportaži bo časopis dražji
SSKJ
kolportêr -ja (ȇ) 
  1. 1. kdor prodaja časopise, revije po ulicah: zaposlil se je kot kolporter / publ. leteči kolporter ki prodaja časopise, revije, hodeč po ulicah, vlakih, avtobusih
  2. 2. knjiž., redko, s prilastkom razširjevalec, oznanjevalec: bil je vnet agitator in kolporter slovanstva
SSKJ
kolportírati -am nedov. in dov. (ȋ) 
  1. 1. po ulicah prodajati, zlasti časopise, revije: posebne izdaje dnevnika še ne kolportirajo
  2. 2. knjiž., redko razširjati, oznanjati: anekdoto je kolportiral samo med najožjimi prijatelji
SSKJ
križáriti -im nedov. (á ȃ) 
  1. 1. pluti tako, da se smer vožnje, potovanja namenoma večkrat spremeni: ladja je dolgo križarila ob obali; številne jadrnice so križarile v zalivu / ekspr. križaril je po vseh svetovnih morjih
    // ekspr. tavati, bloditi: križaril je po skoraj praznih ulicah
  2. 2. voj. pluti po kakem območju zaradi njegovega nadzorovanja, varovanja: dobro oborožene ladje križarijo po tem morju / ameriško ladjevje križari ob otoku; pren. po mestu križarijo policijske patrulje
    ♦ 
    navt. premikati se zdaj v levo, zdaj v desno od smeri vožnje pri jadranju proti vetru
SSKJ
letéti -ím nedov., lêtel (ẹ́ í) 
  1. 1. premikati se po zraku z letalnimi organi, zlasti s perutmi, krili: čebela, ptič leti; ranjeni golob ne more več leteti; lastovka leti nad dvoriščem; leteti mirno, visoko / žerjavi letijo na jug; divje gosi letijo v klinu so med letenjem razporejene v obliki ostrokotnega trikotnika z ostrim kotom na čelu; pren., ekspr. misli letijo v domači kraj
     
    igr. leti, leti družabna igra, pri kateri igralci udarjajo s kazalci po mizi in ob navedbi leteče živali, stvari dvignejo prste, roke
  2. 2. premikati se po zraku, v vesolju s tehničnim pogonom: vesoljska ladja leti proti luni; letalo leti nad puščavo; bombniki letijo zelo visoko / balon leti pod oblaki / žarg. letala morajo kar največ leteti, da so rentabilna letati
    // voditi letalo, pilotirati: letalec je letel z najmodernejšim letalom / žarg.: pilot leti vsak teden na progi Beograd—Pariz; pilot je letel že nad 5.000 km ima nad 5.000 km vožnje
    // publ. peljati se z letalom: delegacija bo letela na zasedanje
  3. 3. premikati se po zraku zlasti zaradi sunka, odriva, udarca: izpod kladiva letijo iskre; puščica leti mimo glave; krogle letijo od vseh strani; kamenje je letelo proti njemu; iskre letijo po zraku; skakalec se je odgnal in lepo leti; pri sekanju letijo naokrog trske / po zraku leti listje / letaki letijo na tla padajo; kamen je dolgo letel, preden je dosegel dno / pog. čez pet minut je most že letel v zrak zletel
  4. 4. ekspr. zelo hitro se premikati: čolnič že leti od brega; jadrnica leti po valovih kot ptica; pren. pogled mu leti po ljudeh
    // pog. teči, hiteti: pograbil je kapo in letel iz sobe; letel sem v knjigarno po knjigo
  5. 5. ekspr. zelo hitro minevati: čas leti; ure z njo so naglo letele
  6. 6. dov. in nedov., pog. biti izključen, odpuščen (iz službe): namignili so mu, da bo letel; dijak je letel iz šole; ob krizi so kar leteli iz služb / če bo šlo tako naprej, bo letel iz hiše
  7. 7. preh., navadno v zvezi z na izraža, da se dejanje, ki ga izraža osebek, nanaša na določeno osebo, stvar: očitki letijo name; kam leti ta kritika; pritožbe kupcev letijo na slabo postrežbo; satira leti na kulturo; šale neprestano letijo nanj / sum leti nanj osumljen je on
    ● 
    ekspr. na sestanku so letele tudi ostre besede so se prepirali, so si očitali; ekspr. pokrajina leti mimo oken se navidezno zelo hitro premika; ekspr. kadar je razburjena, ji vse leti iz rok vse izpusti iz rok, razbije, prevrne; ekspr. nabili jih bomo, da bodo kar trske letele od njih zelo; ekspr. ko se je približal, so vsi klobuki leteli z glav so se vsi hitro odkrili; ekspr. denar mu kar leti na kup, v žep, skupaj ga na lahek način zasluži; pog. vse že leti na kup se podira, propada; pog. nekaj krivde leti tudi na organizacijo nekaj je kriva tudi organizacija; nar. žvižgal je, da je kar skozi ušesa letelo šlo; ekspr. pero mu kar leti po papirju zelo hitro piše; ekspr. misliš, da ti bodo tam pečena piščeta v usta letela da se ti bo brez truda zelo dobro godilo; pog. drevju listje že dol, proč leti odpada; nar. pripeljal se je z vozom, ki je že narazen letel z zelo slabim, razmajanim; pog., ekspr. vpila je, da je vse skupaj letelo zelo je vpila; pog. omet že stran leti odpada; šale so letele vsevprek zelo so se šalili; enaki ptiči skupaj letijo ljudje s podobnimi nazori se radi družijo
    leté: mimo oken lete; lete je prišel na cilj
    letèč -éča -e 
    1. 1. deležnik od leteti: leteč skozi vihar, je letalo zgrešilo pot; vrana, leteča nad poljem; hitro leteče lastovke; visoko leteča puščica; z vetrom leteče listje / sestreliti leteči cilj; publ. leteči krožnik občasen kratkotrajen pojav, stvar visoko v atmosferi z neznanim vzrokom nastanka; redko leteča ladja hidrogliser, drsna ladja; leteča trdnjava med drugo svetovno vojno štirimotorni ameriški bombnik, zlasti B-29
    2. 2. publ. ki opravlja svoje delo, službo tako, da se premika iz kraja v kraj: leteča odkupovalna, servisna ekipa; leteča prometna milica; leteča patrulja / leteči kolporter kolporter, ki prodaja časopise, revije, hodeč po ulicah, vlakih, avtobusih
      // premičen, potujoč: leteča ambulanta; prva pomoč leteče prometne službe
      ♦ 
      zool. leteči pes večji netopir, ki živi na Malajskem otočju in se hrani s sadeži, Pteropus vampirus; leteče veverice glodavci, ki imajo med sprednjimi in zadnjimi nogami razpeto jadralno mreno, Pteromyidae; sam.: pog. ker je prehitro vozil, ga je ustavila leteča motorizirana prometna milica
SNB
líči -ja m (ȋ)
subtropsko sadno drevo s temnozelenimi svetlečimi listi ali njegov sad z grobo, hrapavo, rdečkasto lupino: Prodajalec povezuje v šope sadeže ličija, da jih bo prodajal na ulicah indonezijske Džakarte E nem. Litschikit. lizhi
SSKJ
menjálec -lca [u̯c tudi lc(ȃ) kdor se (poklicno) ukvarja z menjavo ene valute za drugo: dinarje, dolarje je menjal pri menjalcu; menjalci na tržaških ulicah / banka je razpisala mesto menjalca / menjalec denarja
// kdor menja, menjava kaj sploh: menjalci pridelkov
Število zadetkov: 53