Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

arháičnost arháičnosti samostalnik ženskega spola [arháičnost]
    1. stanje, lastnost česa, da spominja na (daljno) preteklost ali ima značilnosti preteklosti
    2. stanje, lastnost česa, da ni več v skladu z razmerami, potrebami, normami določenega časa
ETIMOLOGIJA: arhaičen
cíkličnost cíkličnosti samostalnik ženskega spola [cíkličnost]
    1. lastnost česa, da obstaja, poteka v rednih, ponavljajočih se oblikah, fazah, ki se predvidljivo spreminjajo
      1.1. lastnost česa, da je sorazmerno nestabilno, so zanj značilna večja, redno ponavljajoča se nihanja gospodarske aktivnosti
ETIMOLOGIJA: ciklični
dedováti dedújem in dédovati dédujem nedovršni glagol [dedováti] in [dédovati]
    1. dobivati premoženje v last po umrlem, zlasti sorodniku
    2. dobivati, prevzemati od staršev, prednikov kako telesno, duševno lastnost, nagnjenje
    3. ekspresivno dobivati, prevzemati od predhodnikov
ETIMOLOGIJA: ded
dístih dístiha samostalnik moškega spola [dístih]
    1. iz literarne vede kitica, ki obsega dve vrstici
      1.1. vsebina te kitice
STALNE ZVEZE: elegični distih
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek rus. dístih ali po zgledu stih) prek lat. distichon iz gr. dístikhon iz gr. di.. ‛dvo..’ + stih
drámski drámska drámsko pridevnik [drámski]
    3. ki je v zvezi z glasom, ki je bogat, močan, čustven in se uporablja pri igranju herojskih, tragičnih opernih vlog; SINONIMI: dramatski
STALNE ZVEZE: dramska pesnitev
ETIMOLOGIJA: drama
elégični elégična elégično pridevnik [elégični]
    2. v obliki elegičen ki vzbuja, povzroča otožnost, žalost
STALNE ZVEZE: elegični distih
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. elegisch iz elegija
elegíja elegíje samostalnik ženskega spola [elegíja]
    1. iz literarne vede pesem, napisana v elegičnem distihu, značilna zlasti za antično književnost
    2. pesem z otožno, žalostno vsebino
    3. skladba otožnega, žalostnega značaja
    4. ekspresivno kar izraža žalost, obžalovanje, da se kaj končuje, česa ni več
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek (nem. Elegie in) lat. elegīa iz gr. elegeía ‛žalostinka’ - več ...
enovítost enovítosti samostalnik ženskega spola [enovítost]
    stanje, lastnost česa, da ga tvorijo enake, podobne sestavine, razporejene v skladno, trdno celoto, navadno s skupnim ciljem, usmeritvijo
ETIMOLOGIJA: enovit
folklóra folklóre samostalnik ženskega spola [folklóra]
    1. celota znanja, pripovedi, umetniškega ustvarjanja, običajev, ki se prenaša, ohranja med ljudmi iz roda v rod kot odraz duhovne kulture naroda, določenega področja
      1.1. umetniška dejavnost, ki se ukvarja s poustvarjanjem takih prvin duhovne kulture, zlasti glasbe, plesa, pripovedi
      1.2. umetniška skupina, ki se ukvarja s poustvarjanjem takih prvin duhovne kulture, zlasti glasbe, plesa, pripovedi
    2. ekspresivno vzorci mišljenja in delovanja na določenem področju, navadno znotraj določene skupine ljudi; SINONIMI: ekspresivno folkloristika
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Folklor) iz angl. folklore iz folk ‛narod, ljudstvo’ + lore ‛znanje, poznavanje, nauk, znanost’ - več ...
júriš júriša samostalnik moškega spola [júriš]
    1. silovit vojaški napad iz neposredne bližine, zlasti za hitro uničevanje, osvajanje položajev
    2. ekspresivno silovit, odločen napad v prizadevanju za zmago, osvojitev točk v športu
      2.1. ekspresivno silovit, odločen napad v prizadevanju za kaj sploh
    3. kot medmet uporablja se, ko govorec želi koga spodbuditi, pozvati k silovitemu napadu iz neposredne bližine
FRAZEOLOGIJA: iti na juriš, juriš na nebo, na juriš, vpiti na juriš
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek hrv., srb. jùrīš iz tur. yürüyüş iz yürümek ‛iti, hoditi, napredovati’ - več ...
kabúki kabúkija samostalnik moškega spola [kabúki]
    1. iz gledališke umetnosti japonsko gledališče, v katerem igralci s petjem, glasbo, plesom stilizirano uprizarjajo zgodovinske ali vsakdanje dogodke
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek angl., nem. Kabuki iz jap. kabuki iz ka ‛pesem’ + bu ‛ples’ + ki ‛umetnost, veščina’
kartografíja kartografíje samostalnik ženskega spola [kartografíja]
    1. dejavnost, ki se ukvarja z izdelovanjem zemljevidov, kart določenega območja
      1.1. zemljevidi, karte, ki nastanejo pri tej dejavnosti
      1.2. veda o tej dejavnosti
    2. iz biologije prepoznavanje, določanje položaja, funkcije česa v organizmu, njegovem delu, strukturi, zlasti gena v kromosomu; SINONIMI: iz biologije kartiranje
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Kartografie, it. cartografia, frc. cartographie, iz karta + gr. graphía ‛pisanje, opisovanje’ iz gráphō ‛pišem, slikam, vklešem, vrežem’
katárzični katárzična katárzično pridevnik [katárzični]
    2. v obliki katarzičen, ekspresivno ki sproži, povzroči notranjo preobrazbo, sprostitev čustvene napetosti ob globokem doživetju, pretresljivem dogajanju, dogodku
      2.1. v obliki katarzičen, ekspresivno ki kaže, izraža notranjo preobrazbo, sprostitev čustvene napetosti ob globokem doživetju, pretresljivem dogajanju, dogodku
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. katharsisch, glej katarza
kentáver kentávra samostalnik moškega spola [kentávər]
    1. grško mitološko bitje z zgornjim delom telesa človeka ter s trupom in nogami konja
    2. podoba, ki predstavlja mitološko bitje z zgornjim delom telesa človeka ter s trupom in nogami konja
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Kentaur in lat. centaurus iz gr. kéntauros, nejasnega izvora
khm medmet
    1. tudi s ponovljeno črko m posnema odkašljevanje, odhrkovanje zlasti zaradi obotavljanja, zbujanja pozornosti
    2. izraža, da govorec razmišlja, se obotavlja spregovoriti
      2.1. izraža, da ima govorec pomisleke
      2.2. tudi s ponovljeno črko m uporablja se, preden govorec navadno ne neposredno ubesedi kočljivo misel
    3. kot členek, ekspresivno uporablja se, ko govorec takoj popravi svojo namerno napako z namenom pritegovanja pozornosti, izražanja posmeha, kritike
    4. kot samostalnik, tudi ponovljeno, tudi s ponovljeno črko m izraz pomisleka, opozorila
ETIMOLOGIJA: z vzglasnim zapornikom okrepljeno mhm
klékljanje klékljanja samostalnik srednjega spola [klékljanje]
    izdelovanje čipk s prepletanjem niti na več parih klekljev
ETIMOLOGIJA: klekljati
populáren populárna populárno pridevnik [populárən]
    1. ki je znan, priljubljen pri razmeroma veliko ljudeh
      1.1. ki ustreza željam, zahtevam razmeroma veliko ljudi
    2. ki je razumljiv, dostopen razmeroma veliko ljudem
STALNE ZVEZE: popularna glasba, popularna godba
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. populär iz frc. populaire < lat. populāris ‛ljudski’ iz lat. populus ‛ljudstvo’ - več ...
popularizírati popularizíram nedovršni in dovršni glagol [popularizírati]
    1. delati, da kaj postane znano, priljubljeno pri razmeroma veliko ljudeh
    2. delati, da kaj postane razumljivo, dostopno razmeroma veliko ljudem
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. popularisieren) iz frc. populariser iz popularen
špár špára samostalnik moškega spola [špár]
    morska riba s širokim ovalnim trupom srebrnkaste barve in enojno hrbtno plavutjo; primerjaj lat. Sparidae
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek hrv. špȃr in lat. sparus iz gr. spáros, nejasnega izvora, morda sorodno z lat. sparus ‛kopje, sulica’ - več ...
tòp3 tôpa tôpo pridevnik
    1. ki slabo reže, seka
    2. ki nima ostre konice, je zaobljen
      2.1. ki ga povzroča predmet, ki nima ostre konice, je zaobljen
    3. ki ga ni mogoče natančno določiti, prostorsko opredeliti
    4. ki povzroča nizek, zamolkel, neizrazit zvok
      4.1. ki je nizek, zamolkel, neizrazit
    5. ki je neobčutljiv za zunanje dražljaje, ne kaže volje, zavzetosti za kaj; SINONIMI: otopel
      5.1. ki kaže, izraža tako neobčutljivost, brezvoljnost; SINONIMI: otopel
    6. ekspresivno ki ni sposoben dojemati, poglobljeno razmišljati in se odzivati, delovati preudarno ali daje tak vtis; SINONIMI: slabšalno debilen
STALNE ZVEZE: topi kot
ETIMOLOGIJA: = cslov. tǫpъ ‛skrhan, ne oster’, hrv., srb. tȗp ‛ne oster, neumen, omejen’, rus. tupój, češ. tupý < pslov. *tǫpъ ‛ne oster, skrhan’, verjetno iz ide. baze *ste(m)p- oz. *ste(m)b- ‛postaviti, stopiti, utrditi, podpreti’ - več ...
Število zadetkov: 709