Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
újčkanje -a s (ȗ)
glagolnik od ujčkati: umiriti dojenčka z ujčkanjem; ujčkanje otroka na rokah
SSKJ²
umirítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od umiriti: umiritev otrok / zdravila za umiritev kašlja / umiritev rečnih tokov / umiritev cen / želja po umiritvi
SSKJ²
umiríti -ím dov., umíril (ī í)
1. narediti, povzročiti, da se kaj (skoraj) ne giblje, premika: umiriti gugalnico, nihalo
// narediti, povzročiti, da kaj poteka brez motenj: umiriti tek kolesa / umiriti dihanje
2. s svojim delovanjem, vplivom doseči, da kdo postane miren: znala ga je umiriti / umiriti splašeno žival / umiriti množico; umiriti razigrane otroke / umiriti svojo jezo; umiriti si vest
3. s svojim delovanjem, vplivom doseči, da kdo nima, ne kaže več odklonilnega odnosa do koga; pomiriti: umiriti sprte sosede / umiriti nasprotnike
4. povzročiti stanje brez notranje napetosti, vznemirjenosti: branje ga umiri; njen smeh ga je umiril; ekspr. pesem ji je umirila srce
// povzročiti, da postane kaj manj intenzivno, manj izrazito: zdravila, ki umirijo kašelj; krč se je umiril / po obkladku se je bolečina umirila
    umiríti se 
    1. prenehati se gibati, premikati: veja se zamaje in spet umiri; voda se je počasi umirila / razburkano morje se je umirilo; po nevihti se je ozračje umirilo / ekspr. mlinsko kolo se je umirilo je obstalo, se ustavilo; nekaj časa mu je srce močno razbijalo, nato pa se je umirilo začelo normalno biti
    // ekspr. prenehati se hitro, zelo spreminjati: cene so se končno umirile
    2. postati miren: otrok se je umiril in zaspal; dolgo časa se ni mogel umiriti / z leti se je umiril / njihovo družinsko življenje se je umirilo / proti jutru se kavarna umiri / položaj na fronti se še ni umiril
    3. postati manj intenziven, manj izrazit: hrup se je umiril / nagon se mu je že umiril / spori med njimi so se umirili prenehali
    umírjen -a -o
    1. deležnik od umiriti: umirjeni koraki; umirjeno dihanje; umirjeno morje
    2. ki svojih čustev ne izraža silovito: umirjen človek; bila je umirjena ženska
    3. ki nima (dosti) raznovrstnih elementov: umirjena skladba / umirjene oblike
    4. ki se ne pojavlja v izraziti obliki, z veliko intenzivnostjo: umirjene barve / umirjena lepota; prisl.: umirjeno hoditi; na starost je živel zelo umirjeno
SSKJ²
umírjenje -a s (ȋ)
glagolnik od umiriti: umirjenje nihala / umirjenje vode v strugi / čustveno umirjenje
SSKJ²
upokojíti -ím dov., upokójil (ī í)
1. narediti, da kdo po končani zahtevani delovni dobi ni več zaposlen: upokojiti delavca; pri šestdesetih letih se je upokojila / invalidsko upokojiti
♦ pravn. predčasno upokojiti upokojiti pred določeno starostjo ali pred potekom določenega časa zaposlenosti
2. knjiž. umiriti, pomiriti: prijazne besede so ga upokojile / upokojiti strasti
    upokojíti se knjiž.
    umiriti se: pri tej starosti bi se že lahko malo upokojil / ulica, vas se je upokojila / želje so se upokojile
    upokojèn -êna -o:
    upokojena učiteljica
SSKJ²
vrtoglàv in vrtogláv -áva -o prid. (ȁ á; ȃ)
1. ki ima po vrtenju, zaradi višine, slabega telesnega stanja občutek, da se vrti sam ali da se vrtijo predmeti okoli njega: vrtoglav človek; bolnik je vrtoglav; biti vrtoglav od plesa; hodila je po sobi kakor vrtoglava
// ekspr. ki zaradi svoje višine, globine povzroča tak občutek: vrtoglav prepad; vrtoglava pot / vrtoglav pogled v dolino
2. ekspr. ki se pri hoji, premikanju opoteka: ne sme ven, saj je še čisto vrtoglav / veter je vrtoglav piha zdaj v eno, zdaj v drugo smer
3. ekspr. nespameten, nepremišljen: vrtoglav zaljubljenec / vrtoglavo ravnanje; vrtoglava pustolovščina
4. ekspr., s širokim pomenskim obsegom zelo velik, visok: vrtoglava hitrost / vrtoglava vsota / vrtoglav gospodarski razvoj zelo hiter
● zastar. ne verjemi tem vrtoglavim ljudem goljufivim, sleparskim; zastar. umiriti vrtoglave otroke razposajene, živahne
    vrtoglávo prisl.:
    vrtoglavo hoditi; cene vrtoglavo rastejo; vrtoglavo visoki stroški; sam.: pot ni za vrtoglave
SSKJ²
žívček -čka m (ȋ) ekspr.
manjšalnica od živec: porezati mikroskopske kožne živčke; živčki v hrbtenjači; možgani, srce in živčki / zaradi stresa so bili njegovi živčki napeti kot struna; umiriti svoje živčke / je pravi živček, niti sekundo ni pri miru

Slovenski pravopis

Pravopis
járec -rca m z -em (á; ȃ) oven; pokr. čreda ~ev ovc; člov., slabš. umiriti starega ~a |objestnega, pohotnega človeka|
járčev -a -o (á; ȃ)
Pravopis
nèukrotljív -a -o (ȅí; ȅȋ ȅí ȅí) ~ žrebec; poud.: ~a jeza |neobvladana|; Ti otroci so ~i |se ne dajo ukrotiti, umiriti|
nèukrotljívost -i ž, pojm. (ȅí)
Pravopis
nèukrotljívec -vca m z -em člov. (ȅȋ) poud. |kdor se ne da ukrotiti, umiriti|
nèukrotljívka -e ž, člov. (ȅȋ) poud.
nèukrotljívčev -a -o (ȅȋ) poud.
Pravopis
sakraménski -a -o (ẹ̑) poud.: umiriti tega ~ega fanta |zoprnega|; ~a smola |zelo velika|
Pravopis
temperírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; temperíranje (ȋ) |uravnati temperaturo|: kaj ~ pijačo; poud. ~ čustva |umiriti|
Pravopis
ugnáti užênem dov., 3. os. mn., neobč. uženó; ugnánje; drugo gl. gnati (á é) poud. koga/kaj ~ konja |ukrotiti, umiriti|; ~ tekmeca z zvijačo |premagati ga|
ugnáti se užênem se (á é) poud. Njen jok se je kmalu ugnal |se je pomiril, utišal|
Pravopis
umiríti -ím dov. umíril -íla, nam. umirít/umirìt, umírjen -a; umírjenje; drugo gl. miriti (í/ȋ í) koga/kaj ~ dihanje; ~ sprte sosede
umiríti se -ím se (í/ȋ í) Bolečina se je umirila
Pravopis
unêsti se unêsem se dov. unesênje; drugo gl. nesti (é) poud.: ~ ~ na stara leta |umiriti se|; Cene so se unesle |umirile|; Vreme se je uneslo |ustalilo, izboljšalo|
unêsti jo unêsem jo (é) knj. pog., poud.: ~ ~ brez kazni |uiti|; ~ ~ pred nevihto |rešiti se, uiti ji|
Pravopis
upokojíti -ím dov. upokôji -íte; upokójil -íla, -ít/-ìt, -èn -êna; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) koga ~ delavca; neobč. ~ koga s prijazno besedo umiriti, pomiriti
upokojíti se -ím se (í/ȋ í) predčasno se upokojiti

Sinonimni slovar slovenskega jezika

Celotno geslo Sinonimni
oddahníti se in oddáhniti se -em se dov.
umiriti dihanje s kratkim prenehanjem dela, gibanja
SINONIMI:
knj.izroč. odduškati se, knj.izroč. poduškati, star. zdahniti se
Celotno geslo Sinonimni
razgrajáč -a m
ekspr. kdor (rad) povzroča hrup, nemir, zlasti z vedenjempojmovnik
SINONIMI:
ekspr. divjak, nar. loputnik, ekspr. razsajač, ekspr. razsajalec, ekspr. rogovilež
Celotno geslo Sinonimni
umiríti -ím dov.
1.
koga s svojim delovanjem, vplivom doseči, da kdo ne povzroča hrupa, nereda
SINONIMI:
2.
kaj povzročiti, da postane kaj manj intenzivno, manj izrazito
SINONIMI:
GLEJ ŠE SINONIM: pomiriti, spraviti
Celotno geslo Sinonimni
umiríti se -ím se dov.
izraža, da kdo ni več v stanju razburjenosti, napadalnosti, večje živahnosti
SINONIMI:
pomiriti se, knj.izroč. primiriti se, knj.izroč. spokojiti se, star. uleteti se, ekspr. unesti se, knj.izroč. upokojiti se
GLEJ ŠE SINONIM: pomiriti se, ublažiti se
Število zadetkov: 61