Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
razkljúvati -am in -kljújem tudi razkljuváti -kljúvam in -kljújem dov., razkljúval tudi razkljuvál (ú; á ú)
s kljuvanjem zelo poškodovati, uničiti: truplo poginule živali so razkljuvali jastrebi
    razkljúvan tudi razkljuván -a -o:
    razkljuvane gozdne jagode
SSKJ²
razkopáti -kópljem tudi -ám dov., razkôplji razkopljíte tudi razkôpaj razkopájte; razkôpal (á ọ́, ȃ)
1. s kopanjem narediti, da kaj ni več skupaj, na kupu: razkopati zemljo; razkopati s krampom, prsti
// narediti, da kaj ni več skupaj, na kupu sploh: razkopal je slamo in iz nje potegnil zavitek; kokoši so razkopale gnoj razbrskale / razkopati kup
2. s kopanjem poškodovati, uničiti: ko so napeljevali vodovod, so razkopali ves vrt
// ekspr. poškodovati, uničiti sploh: nalivi razkopljejo gorske ceste / otroci so razkopali ptičje gnezdo razdrli
3. ekspr. spraviti v nered: razkopati knjige, perilo / ko so bili otroci sami doma, so razkopali vso hišo
    razkopán -a -o:
    razkopan vrt; razkopana zemlja; postelja je še razkopana
SSKJ²
razkúžiti -im dov. (ú ȗ)
uničiti kužne klice: razkužiti obleko, roke, vodo; razkužiti rano; razkužiti sobo; razkužiti z alkoholom
    razkúžen -a -o:
    razkuženi predmeti
SSKJ²
razmrčésiti -im dov. (ẹ̄ ẹ̑)
knjiž. sistematično uničiti, zatreti mrčes: razmrčesiti perilo
SSKJ²
razrezljáti -ám dov. (á ȃ)
z rezljanjem poškodovati, uničiti: učenci so razrezljali šolske klopi
    razrezlján -a -o:
    razrezljana miza
SSKJ²
razríti -ríjem dov., razríl in razrìl (í ȋ)
narediti rove, jarke, jame z rilcem, gobcem: krt je razril vrt; divji prašiči so razrili njivo
// narediti rove, jarke, jame sploh: ta plug zemljo samo razrije / pobočja so razrili hudourniki
// poškodovati, uničiti: tanki so razrili ceste / ekspr. koze so ji grdo razrile obraz
    razrít -a -o:
    od hudournikov razrite poti; razrito zemljišče
SSKJ²
razruváti -rújem tudi razrúvati -am dov., razruvál tudi razrúval (á ú; ū)
z ruvanjem poškodovati, uničiti: divji prašiči so razruvali žito
// ekspr. poškodovati, uničiti sploh: nalivi so razruvali cesto
    razruván tudi razrúvan -a -o:
    razruvane ceste
SSKJ²
razteptáti -ám [tudi rastəptati] dov. (á ȃ)
1. s teptanjem narediti, da kaj ni več skupaj, urejeno: razteptati sneg, zemljo
2. s teptanjem poškodovati ali uničiti: konji so razteptali njive
    razteptán -a -o:
    razteptan sneg; razteptana tla
SSKJ²
raztŕgati -am stil. -tŕžem dov. (ŕ ȓ)
1. s trganjem narediti, da kaj ni več celo: pes mu je raztrgal hlače; raztrgati papir; ovitek se je hitro raztrgal; popolnoma raztrgati / raztrgati na koščke, nitke / ob padcu si je raztrgal dlan ranil
// narediti, da kaj ni več strnjeno, celo: voda je raztrgala nasip / sonce je raztrgalo oblake
// s trganjem poškodovati, uničiti: raztrgati knjigo, pismo; komaj dokončani rokopis je raztrgal / vijaki so raztrgali les
2. z rabo, uporabo narediti, da kaj ni več celo: raztrgati jopico na komolcih; raztrgal je že drugi par čevljev; obleka se je raztrgala po šivih
3. raniti, poškodovati, navadno s čim ostrim: lev je žrtvi razparal trebuh in raztrgal boke / granata mu je raztrgala nogo
● ekspr. člankar ga je raztrgal na kosce njegovo delo je ocenil zelo negativno; ekspr. kašelj mu je skoraj raztrgal pljuča zelo je kašljal; ekspr. raztrgati okove, verige osvoboditi se; ekspr. ne moremo se raztrgati delati več, kot zmoremo; ekspr. ne morem pomagati, pa če se raztrgaš sploh ne; ekspr. raztrgal se bo od jeze zelo je jezen
    raztŕgan -a -o:
    raztrgani čevlji; skozi raztrgane oblake so se kazale zvezde; to je povedal v raztrganih stavkih; raztrgana obleka, vreča; hodili so v raztrganih skupinah
    ●     pog. govori kakor raztrgan dohtar veliko, spretno; žlahta je raztrgana plahta od sorodstva človek ne more pričakovati pomoči, koristi; prisl.: raztrgano govoriti
SSKJ²
razušíti -ím tudi razúšiti -im dov., razúšil (ī í; ū ȗ)
sistematično odpraviti, uničiti uši: razušiti s paro / obleke so razušili v posebnem kotlu
SSKJ²
razvozíti -vózim dov. (ī ọ́)
1. z vožnjo spraviti na več mest: razvoziti blago; pred zimo razvozijo gnoj po njivah / avtobusi razvozijo delavce na vse strani
2. z vožnjo poškodovati, uničiti: razvoziti pot; razmočena tla so razvozili s tovornjaki
    razvóžen -a -o:
    razvožen kolovoz; ves gnoj imajo že razvožen
SSKJ²
razžgáti -žgèm dov., razžgál (á ȅ) nav. ekspr.
1. z vročino poškodovati, uničiti: sonce jim je razžgalo kožo / pijača mu je razžgala grlo
2. povzročiti, da kaj nastopi z veliko silo, intenzivnostjo: razžgati ljubosumnost, sovraštvo
// vzbuditi močen čustveni odziv: njena lepota mu je razžgala dušo / razžgati komu kri
    razžgáti se 
    razgoreti se, razžareti se: žerjavica se je razžgala v plamen
    razžgán -a -o:
    razžgana koža; od hiše je ostalo samo razžgano zidovje
SSKJ²
ruinírati -am dov. in nedov. (ȋ)
knjiž. poškodovati, uničiti: pri selitvi so pohištvo precej ruinirali
// uničiti, ugonobiti: očetovo pitje je ruiniralo družino; neuspeh ga je popolnoma ruiniral
    ruiníran -a -o:
    ruiniran človek; ruinirane hiše
SSKJ²
samobítnost -i ž (í)
knjiž. lastnost, značilnost samobitnega: narod ima pravico, da razvija svojo samobitnost / okupatorji so hoteli uničiti njihovo jezikovno, narodno samobitnost / kmečka samobitnost / samobitnost ustvarjanja samostojnost, neodvisnost / samobitnost umetniškega izraza izvirnost, originalnost
SSKJ²
sámouníčiti se -im se dov. (ȃ-í ȃ-ȋ)
knjiž. uničiti samega sebe: grozi nevarnost, da se bo človeštvo samouničilo
SSKJ²
scvréti scvrèm dov., scvŕl (ẹ́ ȅ)
stopiti maščobo: scvreti mast, zaseko; ocvirke je ponovno scvrla, da se ne bi pokvarili
// ocvreti: scvreti jajca; scvri mu kaj, saj veš, da je lačen
    scvréti se 
    zaradi velike vročine se poškodovati, uničiti: plastična posoda se je scvrla
    scvŕt -a -o:
    scvrta slanina
SSKJ²
sesékati -am [səsekati in sesekati] dov. (ẹ́ ẹ̑)
1. s sekanjem narediti majhne, drobne dele: sesekati drva, veje / sesekati na kose
2. ekspr. poškodovati, uničiti: molji so sesekali obleko v omari
SSKJ²
sesúti se -sújem se [səsuti se in sesuti se] dov., sesúl se in sesùl se (ú ȗ)
1. razpasti v kaj sipkega, drobnega: kamen se je sesul pod udarcem; mestno obzidje se je sesulo / ob eksploziji so se sesule vse šipe zdrobile
// nav. ekspr. razpasti sploh: stol se je sesul pod njim / razsušeni sod se je sesul razsul
2. zaradi sipkosti, drobnosti ločiti se od nagnjene ali navpične površine: podporniki so popustili in zemlja se je sesula
3. nav. 3. os., pog. prenehati (zadovoljivo) opravljati svojo funkcijo; odpovedati: brskalnik, disk, strežnik se je sesul / med preizkusom se je računalnik dvakrat sesul prišel v stanje, ko se ni več odzival na ukaze
4. ekspr. prenehati obstajati, opravljati svojo dejavnost zaradi nediscipline, notranje nepovezanosti; razpasti: država, vojska se sesuje / obramba se je v nekaj dneh sesula
● ekspr. svet se mu je sesul doživel je pretres zaradi nepričakovanega dogodka, ki je bistveno vplival na njegovo nadaljnje življenje; ekspr. sesuti se v nič razpasti, uničiti se; ekspr. vse se je sesulo v prah in pepel je popolnoma uničeno; je popolnoma propadlo; knjiž. po tem dogodku se je v njej nekaj sesulo podrlo
    sesúti 
    1. pog., ekspr. narediti, povzročiti, da kaj preneha obstajati, opravljati svojo nalogo; uničiti: vojaška invazija je sesula državo
    2. pog., ekspr. onemogočiti, preprečiti uveljavitev, uresničitev česa: vsaka malenkost ti lahko sesuje načrte
    // vzeti pomen, veljavo, vrednost: ko te mediji enkrat sesujejo, skoraj ni več vrnitve
    3. knjiž. usuti, nasuti: sesuti zrnje v skrinjo
    sesút -a -o:
    okopi so sesuti
SSKJ²
sežgáti -žgèm [səžgati in sežgati] dov., sežgál (á ȅ)
z ognjem, plamenom uničiti: sežgati dračje, slamo; sežgati tajne listine, pisma; sežgati smeti v peči / sežgati mrliča, truplo; pren., ekspr. plamen ljubezni mu je sežgal srce
// z vročino uničiti: premočno sonce lahko sežge poganjke
● sežgati koga na grmadi v srednjem veku usmrtiti s sežigom na grmadi; zastar. sežgal je že dve sveči porabil
    sežgáti se 
    zaradi ognja, vročine se poškodovati, uničiti: ker ni dobro mešala, se je jed sežgala
    sežgán -a -o:
    kruh je sežgan; sežgane knjige; od sonca sežgano polje; sežgana trupla
    ●     star. oj tat sežgani zvitež, prebrisanec, sposobnež
SSKJ²
skljúvati -am in skljújem tudi skljuváti skljúvam in skljújem dov., skljúval tudi skljuvál (ú; á ú)
s kljuvanjem poškodovati, uničiti: ptice so skljuvale grozdje
    skljúvan tudi skljuván -a -o:
    od kokoši skljuvano zelje; 
prim. izkljuvati
Število zadetkov: 368