- 1. ekspresivno takó, da je zelo napeto, razburljivo
- 2. ekspresivno takó, da je izrazito, opazno, nenadno
Zadetki iskanja
Celotno geslo
eSSKJ
dramátično prislov [dramátično]
SSKJ²
izkipéti -ím dov., tudi izkípel (ẹ́ í)
s kipenjem zmanjšati se, upasti: mleko je izkipelo; pren., ekspr. mladostna moč kmalu izkipi
s kipenjem zmanjšati se, upasti: mleko je izkipelo; pren., ekspr. mladostna moč kmalu izkipi
Celotno geslo
Kostelski
Celotno geslo
Frazemi
káša Frazemi s sestavino káša:
bíti v káši, brézova káša, hodíti kot máček okrog vréle káše, hodíti kot máček okrog vróče káše, hodíti kot máčka okrog vréle káše, hodíti okrog vréle káše, [lépo] kášo skúhati kómu, ne bóš káše píhal, súkati se kot máčka okrog vréle káše, vróča káša, vrtéti se kot máčka okrog vréle káše, zabrêsti v lépo kášo, zakúhati vróčo kášo, znájti se v káši
bíti v káši, brézova káša, hodíti kot máček okrog vréle káše, hodíti kot máček okrog vróče káše, hodíti kot máčka okrog vréle káše, hodíti okrog vréle káše, [lépo] kášo skúhati kómu, ne bóš káše píhal, súkati se kot máčka okrog vréle káše, vróča káša, vrtéti se kot máčka okrog vréle káše, zabrêsti v lépo kášo, zakúhati vróčo kášo, znájti se v káši
Celotno geslo
Kostelski
Prekmurski
opádnoti -em dov.
1. pasti, storiti moralno slabo dejanje: Naj ne opádnem proſzim te SŠ 1796, 120; I opádne ji szrdce KAJ 1870, 19; pren. Ta dusna vêſzt neopádne BRM 1823, 273
2. izraža nastop stanja, kot ga nakazuje določilo: Dönok ne opádnem vu dvoinoſzt SM 1747, 73; Dönok ne opádnem vu dvojnoſzt BKM 1789, 166; V-dvojnoſzt ne opádnem SŠ 1796, 60; csi vsaloſzt opádnes SM 1747, 89; Csi v'zaloſzt opádnes BKM 1789, 183; Da v-bátrivnoſzt neopá(dne)te BRM 1823, 226; Vu velikoj 'zaloſzti vu dvojnoſzt bi 'ze opao BKM 1789, 289; V-obláſzt te ſzmrti ſzam opao SŠ 1796, 155
3. zadeti: ako na nyé glih ſzmertne opadneio kastige SM 1747, 87
4. odpasti: I, kak gingav liszt opádne KAJ 1848, 242
5. upasti, znižati se: i po csáſzi je tak opádnola voda KM 1796, 12
6. poklekniti: Ino na licze pred nyim opadnimo BKM 1789, 301
opádnjeni -a -o
1. odpadel: i z-szvojim opádnyenim lisztjem szo jo notrizagrnole KAJ 1870, 101
2. padel, ki je storil moralno slabo dejanje: Opádnyeni od vöre mocſen potrdnik BKM 1789, 148; Opádnyene zdigne gori BKM 1789, 357; Da opádnyene gori zdignes BKM 1789, 348
1. pasti, storiti moralno slabo dejanje: Naj ne opádnem proſzim te SŠ 1796, 120; I opádne ji szrdce KAJ 1870, 19; pren. Ta dusna vêſzt neopádne BRM 1823, 273
2. izraža nastop stanja, kot ga nakazuje določilo: Dönok ne opádnem vu dvoinoſzt SM 1747, 73; Dönok ne opádnem vu dvojnoſzt BKM 1789, 166; V-dvojnoſzt ne opádnem SŠ 1796, 60; csi vsaloſzt opádnes SM 1747, 89; Csi v'zaloſzt opádnes BKM 1789, 183; Da v-bátrivnoſzt neopá(dne)te BRM 1823, 226; Vu velikoj 'zaloſzti vu dvojnoſzt bi 'ze opao BKM 1789, 289; V-obláſzt te ſzmrti ſzam opao SŠ 1796, 155
3. zadeti: ako na nyé glih ſzmertne opadneio kastige SM 1747, 87
4. odpasti: I, kak gingav liszt opádne KAJ 1848, 242
5. upasti, znižati se: i po csáſzi je tak opádnola voda KM 1796, 12
6. poklekniti: Ino na licze pred nyim opadnimo BKM 1789, 301
opádnjeni -a -o
1. odpadel: i z-szvojim opádnyenim lisztjem szo jo notrizagrnole KAJ 1870, 101
2. padel, ki je storil moralno slabo dejanje: Opádnyeni od vöre mocſen potrdnik BKM 1789, 148; Opádnyene zdigne gori BKM 1789, 357; Da opádnyene gori zdignes BKM 1789, 348
Celotno geslo
Etimološki
Celotno geslo
Kostelski
Celotno geslo
Vezljivostni G
poléči -léžem dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj namestiti, spraviti koga/kaj čez/skozi/na/v kaj / v/na/pri/po/ob čem / pod/nad/med/pred čim / kje / kod / kam / kdaj
/Zaradi pregleda oz. evidence/ si je vse vredne stvari polegla na posteljo okrog sebe.
/Zaradi pregleda oz. evidence/ si je vse vredne stvari polegla na posteljo okrog sebe.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj namestiti se, spraviti se
/Brez predsodkov/ so utrujeni potniki polegli (kar po tleh avtobusne postaje).
/Brez predsodkov/ so utrujeni potniki polegli (kar po tleh avtobusne postaje).
Celotno geslo
Vezljivostni G
poléči se -léžem se dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj postati manj izrazit, intenziven
(Šele proti večeru) se (mu) je jeza /počasi/ polegla.
(Šele proti večeru) se (mu) je jeza /počasi/ polegla.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj v smeri vodoravnega položaja premikati se, pojavljati se iz/z/od—do/mimo koga/česa / proti/k/h komu/čemu / v/na/za/skozi/čez koga/kaj / kam po/na/v kom/čem / med/nad/pod/pred/za kom/čim kod / kje / kdaj
Po vseh stvareh v prostoru se je polegel zelo viden prah.
Po vseh stvareh v prostoru se je polegel zelo viden prah.
Celotno geslo
Kostelski
SSKJ²
razplahníti in razpláhniti -em dov. (ī á)
knjiž. uplahniti, upasti: zaradi bolezni ji je telo razplahnilo
knjiž. uplahniti, upasti: zaradi bolezni ji je telo razplahnilo
Celotno geslo
Etimološki
smodīti -ím nedov.
Pravopis
u..1 [poudarjeno ú] predp. |dol, narobe, manj| nasprotnostni par je vz..
I. izpredložna glag. usésti se, usípati se, usúti se, usušíti se, utopíti se, utrgováti, utrníti se, umréti, upásti, uštéti se, uračúnati se, užágati se, ubrúsiti, urêči, ustáviti se, upíhniti, uplahnéti
II. izpodstavna usédanje, usipávanje, upàd, uresničítev
I. izpredložna glag. usésti se, usípati se, usúti se, usušíti se, utopíti se, utrgováti, utrníti se, umréti, upásti, uštéti se, uračúnati se, užágati se, ubrúsiti, urêči, ustáviti se, upíhniti, uplahnéti
II. izpodstavna usédanje, usipávanje, upàd, uresničítev
SSKJ²
upàd -áda m (ȁ á)
glagolnik od upasti: upad vode / upad gospodarstva / upad izvoza, porabe nafte / upad moči, morale
● publ. prodaja izdelkov je v upadu se manjša
♦ med. atrofija
glagolnik od upasti: upad vode / upad gospodarstva / upad izvoza, porabe nafte / upad moči, morale
● publ. prodaja izdelkov je v upadu se manjša
♦ med. atrofija
Pleteršnik
upádati, -pȃdam, vb. impf. ad upasti; fallen, sinken, abnehmen; voda upada; oteklina, otok upada, Cig.; — srce, srčnost mi upada; — körperlich verfallen, einfallen, abnehmen, mager werden, Cig.; lica mu upadajo, Cig.; — u. z besedo, kleinlaut werden, Cig.
SSKJ²
upásti upádem dov., stil. upàl upála (á ā)
1. dobiti nižjo gladino: reka je upadla / po nevihti je voda kmalu upadla
// zaradi izgube zraka, vode postati nižji, gostejši: sneg je čez dan upadel; pazi, da testo ne upade se sesede; oteklina mu je nekoliko upadla uplahnila / pri kuhanju jagodičje upade
2. postati po obsegu manjši zaradi hujšanja, manjše čvrstosti: lica so mu upadla; trebuh mu je upadel / oči so jim upadle od lakote so se jim udrle
3. priti na nižjo stopnjo
a) glede na intenzivnost, jakost: glas mu je upadel / fantu je upadel pogum; sla po jedi jim je upadla; začetna vnema je kmalu upadla
b) glede na obseg dejavnosti, kvaliteto: trgovina je v takih razmerah upadla / umetnost v tem času upade
c) glede na količino: izvoz je upadel / število prošenj je v primerjavi z lanskim letom upadlo / povpraševanje po leposlovju je upadlo
č) glede na možni razpon: moč orkana je upadla
● ekspr. ob njegovem pogledu mu je beseda upadla ni imel več poguma govoriti; ekspr. srce vam ne sme upasti ostati morate pogumni
1. dobiti nižjo gladino: reka je upadla / po nevihti je voda kmalu upadla
// zaradi izgube zraka, vode postati nižji, gostejši: sneg je čez dan upadel; pazi, da testo ne upade se sesede; oteklina mu je nekoliko upadla uplahnila / pri kuhanju jagodičje upade
2. postati po obsegu manjši zaradi hujšanja, manjše čvrstosti: lica so mu upadla; trebuh mu je upadel / oči so jim upadle od lakote so se jim udrle
3. priti na nižjo stopnjo
a) glede na intenzivnost, jakost: glas mu je upadel / fantu je upadel pogum; sla po jedi jim je upadla; začetna vnema je kmalu upadla
b) glede na obseg dejavnosti, kvaliteto: trgovina je v takih razmerah upadla / umetnost v tem času upade
c) glede na količino: izvoz je upadel / število prošenj je v primerjavi z lanskim letom upadlo / povpraševanje po leposlovju je upadlo
č) glede na možni razpon: moč orkana je upadla
● ekspr. ob njegovem pogledu mu je beseda upadla ni imel več poguma govoriti; ekspr. srce vam ne sme upasti ostati morate pogumni
- upádel -dla -o:
bledi in upadli obrazi jetnikov; upadla reka; upadla lica
- upáden -a -o zastar.
upadel: bled in upaden mladenič
Pravopis
upásti upádem dov., nam. upàst; drugo gl. pasti1 (á; á ȃ) Izvoz je upadel; Voda je upadla |dobila nižjo gladino|
Celotno geslo
Sinonimni
- « Prejšnja
- 1
- 2
- Naslednja »
Število zadetkov: 29
Dostopnost