lenívost -i ž (í) stanje, za katero je značilna velika želja vztrajati v mirovanju, nedejavnosti; lenobnost: lenivost ga prevzema / upor zoper duhovno otopelost in moralno lenivost
♦ med. lenivost črevesja
Zadetki iskanja
SSKJ
SSKJ
lokalizírati -am dov. in nedov. (ȋ)
- 1. preprečiti širjenje kakega pojava, omejiti: gasilci so z veliko požrtvovalnostjo lokalizirali požar; lokalizirati upor na severni del kolonije / lokalizirati nalezljivo bolezen
- 2. knjiž. ugotoviti, določiti kraj, mesto česa: zdravnik je točno lokaliziral tumor, vnetišče
- 3. knjiž. postaviti dejanje literarnega dela, filma v določen kraj, določeno okolje: avtor je roman lokaliziral v Ljubljani
- lokalizíran -a -o: po dveh urah je bil požar lokaliziran; dejanje je lokalizirano v okolico Celja; zbrano narečno gradivo je natančno lokalizirano
SNB
mántra -e ž (ȃ)
1. v hinduizmu in budizmu zlog, beseda, več besed, ki se ponavljajoče izgovarjajo pri meditaciji: tibetanske mantre; Žebrali so svoje mantre in peli iz dna duše
2. kratko izražena programska misel ali izjava, ki se pogosto ponavlja: V nekdanjem vzhodnem bloku so dolgo ponavljali mantro o svojih posebnostih, nazadnje pa doživeli upor univerzalnih vrednot gospodarske, politične in verske svobode lačnega ljudstva
3. kar določa ravnanje koga glede na cilj, ki ga želi doseči; vodiloSSKJ: Mantra podjetja je zadovoljiti potrebe potrošnikov E ← stind. mantra- iz manyate 'misliti'
1. v hinduizmu in budizmu zlog, beseda, več besed, ki se ponavljajoče izgovarjajo pri meditaciji: tibetanske mantre; Žebrali so svoje mantre in peli iz dna duše
2. kratko izražena programska misel ali izjava, ki se pogosto ponavlja: V nekdanjem vzhodnem bloku so dolgo ponavljali mantro o svojih posebnostih, nazadnje pa doživeli upor univerzalnih vrednot gospodarske, politične in verske svobode lačnega ljudstva
3. kar določa ravnanje koga glede na cilj, ki ga želi doseči; vodiloSSKJ: Mantra podjetja je zadovoljiti potrebe potrošnikov E ← stind. mantra- iz manyate 'misliti'
SSKJ
napétost -i ž (ẹ̑)
- 1. stanje razvnetosti, vznemirjenosti: napetost popušča, se stopnjuje; nastala napetost je povzročala nove spore; ekspr. napetost visi v zraku; ublažiti napetost; naraščajoča napetost v odnosih med državama; publ.: mednarodni položaj ustvarja ozračje napetosti; prispevati k popuščanju napetosti v svetu
// nav. mn. dogodki, pojavi, ki kažejo tako stanje: napetosti na meji so trajale več mesecev; izogibati se napetostim - 2. stanje velike čustvene vznemirjenosti: polašča se je napetost; živeti v nenehni napetosti; njegov glas je izražal notranjo napetost; psihična, živčna napetost in utrujenost; držati ljudi v napetosti / ustvarjalna napetost
- 3. lastnost, stanje napetega: zmanjšati napetost niti; napetost vrvi / ekspr. napetost lic / ekspr. napetost mišic / ekspr. napetost zgodbe ga je pritegnila
- 4. elektr. količina, ki določa tok med točkama, povezanima z vodnikom: napetost narašča; meriti napetost; napetost dvesto dvajset voltov; razlike v napetosti / enosmerna napetost ki ima stalno isto smer; gonilna napetost ki povzroča v električnem krogu električni tok; inducirana napetost; izmenična napetost katere smer se periodično spreminja; medfazna napetost napetost med faznima vodnikoma; nizka ki je nižja kot 1.000 voltov, visoka napetost ki je višja kot 1.000 voltov; vžigalna napetost ki povzroči iskro v vžigalni svečki; merilnik napetosti voltmeter
// električna napetost
♦ fiz. mehanska napetost na površinsko enoto preračunana sila, ki deluje v snovi na izbrano ploskev; površinska napetost na dolžinsko enoto preračunana sila, ki deluje na izbrano črto na površini tekočine; med. mišična napetost stanje mišice, ki se kaže, izraža kot upor pri njenem raztezanju; teh. dopustna napetost
SSKJ
nasílnež -a m (ȋ) ekspr. nasilen človek: vsi so se bali nasilneža; brezobziren, surov nasilnež / ta otrok je velik nasilnež / redko nasilnežu je uspelo upor zadušiti tiranu, oblastniku
SSKJ
nepokórščina -e ž (ȅ-ọ̄) kar je nasprotno, drugačno od pokorščine: nepokorščina in upor sta se širila med ljudmi; nepokorščina (proti) oblasti / star. otroke so kaznovali zaradi nepokorščine neubogljivosti
SSKJ
odvóden -dna -o prid. (ọ̄) nanašajoč se na odvod: odvodni jarek, kanal, žleb; odvodna cev
♦ elektr. odvodni upor upor med vodniki in zemljo za odvajanje statične elektrike
♦ elektr. odvodni upor upor med vodniki in zemljo za odvajanje statične elektrike
SSKJ
omejeváti -újem nedov. (á ȗ)
- 1. določati, označevati mejo česa: črta omejuje igrišče / ta oznaka omejuje rabo besede na določeno področje
// določati razsežnost, obliko česa: pokrajino omejujejo visoka gorovja / skalnata stena omejuje jezero od vzhoda; redko obzidje omejuje mesto od predmestja deli, ločuje - 2. delati, povzročati, da kaj ne preseže določene meje, stopnje: ta zavora omejuje hitrost / ekspr. omejevati izdatke na minimum
- 3. določati, predpisovati najvišjo ali najnižjo mejo česa: časovno omejevati govornike / omejevati vpis v šole / omejevati navzdol, navzgor
- 4. delati, povzročati, da je kaj manjše
- a) glede na količino, število: zaradi slabe prodaje omejujejo proizvodnjo / omejevati pitje alkohola / omejevati nesreče pri delu; omejevati rojstva
- b) glede na možni razpon: te lastnosti omejujejo uporabnost aparata; dana določila omejujejo njegovo vlogo
- c) glede na obseg, področje: z regulacijami omejevati poplave / omejevati komu delovanje
// preprečevati širjenje kakega pojava: omejevati požar, upor
- 5. delati, da kako dejanje, dejavnost obsega samo to, kar nakazuje določilo: svoje zanimanje omejuje na letalstvo / to omejuje razpravo na redke strokovnjake; omejevati se na bistveno
- 6. delati, povzročati, da kdo nima česa v polni meri: omejevati svobodo / omejevati moč koga / pri tem te nihče ne ovira in ne omejuje
- omejeváti se publ. kazati, izražati odklonilno stališče do česa, nepovezanost s čim: jaz se od tega stališča omejujem
- omejujóč -a -e: omejujoča določila
- omejeván -a -o: omejevan v razvoju
SSKJ
omejíti -ím dov., oméjil (ī í)
- 1. določiti, označiti mejo česa: omejiti igrišče s črto / težko je časovno omejiti ta pojav
- 2. narediti, povzročiti, da kaj ne preseže določene meje, stopnje: ta mehanizem omeji hitrost dvigala / ekspr. omejiti izgube na minimum
- 3. določiti, predpisati najvišjo ali najnižjo mejo česa: omejiti hitrost avtomobilom; omejiti višino kredita / omejiti vojaško obveznost na dve leti / omejiti navzdol, navzgor
- 4. narediti, povzročiti, da postane kaj manjše
- a) glede na količino, število: tovarne so omejile proizvodnjo; omejiti stroške za polovico / kajenje je moral omejiti / omejiti rojstva / pouk nemščine so omejili v korist angleščine
- b) glede na možni razpon: omejiti vlogo, vpliv koga; s tem smo si omejili možnosti za boljši uspeh
- c) glede na obseg, področje: z regulacijami omejiti poplave / omejiti komu delovanje
// preprečiti širjenje kakega pojava: omejiti požar, upor
// narediti, povzročiti, da velja kaj v manjši meri, obsegu: omejiti prvotno izjavo, obljubo
- 5. narediti, da kako dejanje, dejavnost obsega samo to, kar nakazuje določilo: svoja raziskovanja je omejil na alge / potovanja je omejil na Jugoslavijo / razprave ne smemo omejiti na posamezne odbore; omejiti se na najpomembnejše / polemika se je omejila na gledališko umetnost
- 6. narediti, povzročiti, da kdo nima česa v polni meri: omejiti pravice / omejiti pooblastilo, prepoved / omejiti koga pri hrani; omejiti se v jedi
● publ. realizem je treba omejiti od naturalizma ločiti, razmejiti
- omejíti se publ. pokazati, izraziti odklonilno stališče do česa, nepovezanost s čim: člani so se omejili od predsednikove izjave; javno se omejiti
- omejèn -êna -o
- 1. deležnik od omejiti: imeti omejen delovni čas; požar je bil hitro omejen; hitrost je omejena; število udeležencev je omejeno; pojav je časovno omejen / z visokimi gorami omejeno jezero
- 2. publ. majhen, skromen: akcija je imela omejen učinek; imeti omejene možnosti za uspeh; razpolagati z omejenimi sredstvi
- 3. ki ni sposoben hitro dojemati, prodorno misliti: bil je dober, ampak omejen človek / duševno, nazorsko omejen / ekspr. ljudje omejene pameti
// ki ne vsebuje, izraža sposobnosti za tako dojemanje, mišljenje: omejen obraz / omejena izjava; tako ravnanje se mi zdi omejeno
♦ geom. na obeh straneh omejena črta; z ravnimi ploskvami omejeno telo; jur. omejeno jamstvo jamstvo, ki sega le do določene vsote ali je vezano le na določeno premoženje; družba z omejenim jamstvom v kapitalistični ekonomiki družba, pri kateri jamčijo družabniki le s svojim deležem; mat. omejena množica množica, ki ne sega čez vse meje; omejeno zaporedje zaporedje, ki ima spodnjo in zgornjo mejo; šol. omejeni vpis številčna omejitev sprejema novih slušateljev
SSKJ
oróžje -a s (ọ̑)
- 1. priprava za bojevanje ali obrambo: čistiti orožje; izdelovati, kovati orožje; obrniti orožje proti komu; polniti orožje z naboji; pripraviti orožje na strel; nevarno, ekspr. smrtonosno orožje; skladišče orožja; kmetje so uporabili cepce za orožje; uriti se v ravnanju z orožjem; orožje in strelivo / četa je imela premalo orožja / spopad, upor z orožjem; ekspr. policija je nastopila z orožjem v roki oborožena
// artilerijsko, protiletalsko, ročno orožje; atomsko, jedrsko, kemično orožje; publ. klasično orožje ki učinkuje neposredno z izstrelkom, razpršenimi drobci ali s pritiskom; metalno, strelno orožje; napadalno, obrambno orožje; lovsko, športno orožje / dovoljenje za nabavo orožja
● ekspr. s to izjavo jim je dal orožje v roke je povzročil, da so lahko nastopili proti njemu; ekspr. te besede so ji izbile orožje iz rok povzročile, da njeni razlogi, dokazi niso bili več učinkoviti; ekspr. vojaki so začeli metati orožje iz rok so se začeli razoroževati; niso se hoteli več bojevati; odložiti, položiti orožje vdati se; žarg., šport. domače moštvo je štirikrat položilo orožje pred gosti je bilo štirikrat premagano; ekspr. pozivati k orožju na boj, v vojno; star. poklicati pod orožje vpoklicati, mobilizirati; ekspr. prijeti, zgrabiti za orožje začeti se bojevati, pripraviti se na boj; ekspr. ves narod je bil pod orožjem se je bojeval; ekspr. rožljati z orožjem groziti z vojno; ekspr. klic k orožju želja, zahteva po udeležbi v boju, za pripravljenost na boj; star. tovariš v orožju bojni tovariš, sobojevnik
♦ šport., voj. malokalibrsko orožje; voj. avtomatsko orožje ki se samo polni in prazni in strelja zlasti v rafalih; hidrogensko orožje; hladno orožje ki rani z rezilom ali konico; lahko orožje manjšega kalibra ali manjše teže; težko orožje večjega kalibra ali večje teže; strelna moč orožja število nabojev, ki jih lahko izstreli določeno orožje v časovni enoti - 2. ekspr., navadno s prilastkom učinkovito sredstvo, dober pripomoček: solze so njeno edino orožje; beg v vodo je najučinkovitejše orožje proti vročini / ideološko, politično orožje
SSKJ
plásten -tna -o prid. (ā) nanašajoč se na plast ž: plastna delitev prebivalcev
♦ elektr. plastni upor upor, katerega upornost tvori tanka plast prevodne snovi na izolirnem materialu; lingv. stilno-plastni kvalifikatorji; petr. plastna usedlina usedlina, ki se useda v plasteh
♦ elektr. plastni upor upor, katerega upornost tvori tanka plast prevodne snovi na izolirnem materialu; lingv. stilno-plastni kvalifikatorji; petr. plastna usedlina usedlina, ki se useda v plasteh
SSKJ
plebéjec -jca m (ẹ̑)
- 1. pri starih Rimljanih pripadnik preprostega, brezpravnega, vendar svobodnega družbenega sloja: upor plebejcev; plebejci in patriciji
- 2. nav. ekspr., v razredni družbi pripadnik enega od socialno nižjih družbenih slojev: bil je plebejec, ki se je dokopal do premoženja
SSKJ
podžígati -am nedov. (ī ȋ)
- 1. delati, povzročati, da nastane ogenj: podžigati s trskami / podžigati slamo / podžigati ogenj delati; pren., ekspr. podžigati ogenj sovraštva
- 2. ekspr. spodbujati, navduševati: partizanske pesmi so podžigale brigade v boju; bratovo navdušenje je podžigalo tudi njega; podžigati koga k delu; z besedami podžigati; obotavljal se je in se obenem podžigal
● ekspr. upor mu podžiga kri ga razvnema - 3. ekspr. povzročati, vzbujati: njegove besede so podžigale odpor, sovraštvo; skrb za vsakdanji kruh ga je podžigala, da je delal podnevi in ponoči
// v zvezi s še povečevati stopnjo, intenzivnost česa: ta dogodek je jezo nanj še podžigal; spori še podžigajo napetost med njimi; sestrini namigi so njeno radovednost še podžigali
- podžigajóč -a -e: podžigajoči klici, kriki; podžigajoč ritem; podžigajoče besede
SSKJ
pognáti -žênem dov., stil. poženó (á é)
- 1. narediti, povzročiti, da kaj začne
- a) gibati se, premikati se: poženi konje, voz vendar ne more stati sredi ceste; pognati živino iz hleva, na pašnik / žarg. šofer je ravno hotel pognati, ko je pritekel še en potnik
- b) delati, delovati: pognati elektromotor, stroj / po eni minuti lahko poženete stroj s polno hitrostjo / publ. ob prazniku je predsednik skupščine pognal novo hidrocentralo / predica je spet pognala kolovrat; ekspr. kosci so že zgodaj pognali kose začeli kositi
- 2. narediti, povzročiti, da se kaj začne bolj hitro gibati, premikati: voznik je od časa do časa pognal konje / pognati konje v dir, drnec / žarg. pognati avtomobil čez sto petdeset kilometrov na uro; pren., ekspr. poženite zadevo, saj čakamo na odločbo že dve leti
- 3. narediti, povzročiti
- a) da kaj kam gre, pride: srce bolnega človeka požene trikrat manj krvi po telesu kot srce zdravega / črpalka požene pet litrov vode na sekundo
- b) da kdo zapusti določen kraj, prostor: pomanjkanje jih je pognalo iz vasi / pustolovstvo ga je pognalo v svet / ekspr. silen hrup ga je pognal iz sobe
- 4. nav. ekspr. narediti, povzročiti, da pride kdo v določeno stanje: lakota ga je pognala v obup; pognati koga v smrt / to bi pognalo svet v vojno / z glagolskim samostalnikom pognati koga v beg, upor
- 5. ekspr. nagnati, napoditi: oče ga je pognal od doma / armada je pognala sovražnika nazaj / pognati otroke spat
- 6. ekspr. vreči, zagnati: palico je pognal v kot; v obraz mu je pognal tisti drobiž / pognal je čevlje vstran in bos stekel naprej / pognati puščico v sredino tarče zadeti z njo sredino
- 7. ekspr. zapraviti, lahkomiselno porabiti: ukradeni denar je hitro pognal / pognal je hišo in posestvo / več let je pognal za to delo
- 8. narediti poganjke: vrtnice so že pognale
// narediti, povzročiti, da iz česa kaj nastane: rastlina je pognala korenine; seme požene kal / veje so pognale liste / solata je pognala v cvet razvila cvet; pren. to gibanje pri nas ni pognalo korenin
// začeti rasti: na vrtu je pognal plevel; dojenčku so pognali zobje; pren., ekspr. v njegovem srcu je pognalo novo upanje
// ekspr. zrasti: krompir je že precej pognal; trava je letos visoko pognala; pren. ob obali je pognalo na stotine počitniških hišic
● žarg. drugo dejanje je režiser pognal hitro čez oder je bilo zrežirano tako, da so se dogodki na odru hitro vrstili; ekspr. boš že kako pognal te dni preživel; pog. kislo mleko ga je pognalo zaradi njega si je moral izprazniti črevesje; pognati korenine ekspr. v mestu ni nikoli pognal korenin se ni vživel, počutil doma; stal je tam, kot bi pognal korenine dolgo časa, vztrajno; ekspr. to mu je pognalo kri v glavo, lica zardel je; ekspr. to mu je pognalo kri po žilah ga je poživilo, razburilo; ekspr. pognal si je kroglo v glavo naredil je samomor z ustrelitvijo; ekspr. pognati komu meč v srce usmrtiti ga z mečem; ekspr. marsikatero noč je pognal s prijatelji preživel v popivanju, veseljačenju; pog. te tablete so mu hitro pognale krvni pritisk povišale, zvišale; ekspr. to mu bo pognalo strah v kosti prestrašilo ga, vznemirilo; pog. z enim udarcem je pognal žebelj v desko ga zabil; ekspr. pognati koga na boben narediti, povzročiti, da pride njegovo premoženje na prisilno dražbo, da gospodarsko propade; ekspr. pognati na cesto dati koga iz službe ali iz stanovanja; ekspr. visoka odkupnina je marsikaterega kmeta pognala v roke oderuhov ga je naredila denarno, gospodarsko odvisnega od njih; ekspr. pognati hišo, most v zrak razstreliti; ekspr. vse je pognal po grlu zapravil s pijačo, zapil; ekspr. le kaj ga je pognalo, da je to storil spodbudilo, bilo vzrok; pojavil se je pred nami, kot bi pognal iz tal nenadoma, nepričakovano
- pognáti se
- 1. začeti se hitro premikati: pognal se je iz hiše, na cesto; s startne črte se je pognala zadnja skupina kolesarjev; po smučini se je pognal naslednji smučar; letalo se je pognalo navzgor / v steno so se pognali prvi alpinisti začeli plezati
// pognati se v beg začeti bežati - 2. s silo, sunkom se premakniti z enega mesta na drugo: pognati se s čolna na kopno; riba se je pognala za mušico; plavalec se je nekajkrat pognal in dosegel ponesrečenko / pognal se je na konja in ušel / ekspr. skakalec se je pognal sto metrov daleč je skočil
- 3. s predlogom hitro, sunkovito se premakniti h komu z namenom napasti ga: dva orjaka sta se pognala name; pognal se je vanj in ga začel daviti
- 4. nav. 3. os., ekspr. vzpeti se: steza se je strmo pognala v breg / stena pred njimi se je pognala v nebo
● ekspr. kaj je rekel? so se nestrpno pognali vanj so ga nestrpno spraševali; ekspr. pesnik se je pognal v sam vrh slovenske književnosti se je uvrstil, ga je dosegel; ekspr. pognati se za reveže zavzeti se, postaviti se
- pognàl -ála -o: knjiž. iz tradicije pognala poezija
- pognán -a -o: pognan stroj; pognan od doma
SSKJ
pokòl -ôla m (ȍ ó) glagolnik od poklati 2: upor se je končal s pokolom premaganih / njegove čete so sodelovale pri množičnih pokolih / tigrovi pokoli
● ekspr. potrebni so učinkoviti ukrepi, da bi omejili pokol na cestah prometne nesreče s smrtnim izidom
● ekspr. potrebni so učinkoviti ukrepi, da bi omejili pokol na cestah prometne nesreče s smrtnim izidom
SSKJ
polesketávati se -am se tudi polesketávati -am nedov. (ȃ) v presledkih se lesketati: gladina vode se polesketava; v sončni svetlobi so se polesketavali bajoneti; pren., ekspr. v očeh se jim je polesketaval upor
SSKJ
poróčati1 -am nedov. (ọ́) seznanjati koga, navadno uradno, z določenim dogajanjem, stanjem, brez osebnih pojasnil, pripomb: to poroča naš dopisnik / o svojih raziskavah je pismeno poročal / publ.: časopisi so o tem veliko poročali; kot poročajo listi, je upor zadušen / ekspr. vsako jutro mu je hodil poročat pripovedovat, ga obveščat
// seznanjati koga s čim sploh: poročati o dogodkih, proslavi, sestanku; natančno poročati; po en član skupine je poročal o delu v skupini
// star. sporočati: v pismu ji poroča, da je odpotoval / njegovo voljo je hitro poročal podrejenim
// seznanjati koga s čim sploh: poročati o dogodkih, proslavi, sestanku; natančno poročati; po en član skupine je poročal o delu v skupini
// star. sporočati: v pismu ji poroča, da je odpotoval / njegovo voljo je hitro poročal podrejenim
SSKJ
SSKJ
potláčiti -im, in potlačíti in potláčiti -im dov. (á ȃ; ī á ȃ)
- 1. povzročiti, da kaj zaradi pritiska spremeni prvotno obliko, položaj: sneg je potlačil rastline; sedel je na škatlo in jo potlačil / potlačiti repo v sodu; potlačiti seno / otroci so potlačili travo pohodili
- 2. s prislovnim določilom s sunkom, tlačenjem spraviti kam: potlačiti v odprtino šop slame / ekspr.: potlačiti knjigo v torbo, zavitek v žep; v usta si je potlačil velik kos kruha / potlačiti klobuk na glavo; pren. potlačiti kaj v podzavest
- 3. ekspr. v začetku preprečiti razvoj česa: potlačiti bolečino, dvom, jezo, strah / potlačiti solze / potlačiti upor / zadevo so potlačili prikrili
- 4. pog., v zvezi z v spraviti koga v določen položaj, stanje, navadno brez njegove vednosti, privolitve; potisniti: še njega so potlačili v komisijo; potlačili so me v neprijetno situacijo / drugi so ga potlačili v to
● ekspr. neuspeh ga je potlačil potrl, pobil
- potláčen -a -o: pes s potlačenim gobcem; nositi potlačen klobuk; potlačen nos širok, z malo izstopajočo nosno kostjo; domov je prišel ves potlačen; potlačena jeza; potlačena trava; prisl.: potlačeno govoriti
SSKJ
povéstničar -ja m (ẹ̑)
- 1. knjiž. kdor piše povesti: iz povestničarja se je razvil v romanopisca / Bela krajina je dobila z njim svojega povestničarja in pravljičarja
- 2. zastar. zgodovinar, zgodovinopisec: več povestničarjev omenja ta upor
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- 5
- Naslednja »
Število zadetkov: 90
Dostopnost