Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo eSSKJ16
dejati3 dem/dejem (djati, gjati) dovršni in nedovršni glagol
1. kdo/kaj; komu, h komu, kaj, s kom, (s čim) izraziti/izražati z besedami; SODOBNA USTREZNICA: reči, govoriti
1.1 v pretekliku, v primerjalnih odvisnikih, kdo; s prisl. določilom časa poudarja veljavnost že povedanega; SODOBNA USTREZNICA: reči
1.2 v paru z drugim glagolom rekanja, kdo/kaj; h komu, kaj napoveduje poročani govor, navadno v obliki dobesednega navedka; SODOBNA USTREZNICA: dejati, reči
2. kdo; kaj, na kaj izraziti misel, mnenje o čem; SODOBNA USTREZNICA: praviti, meniti
2.1 kdo; komu, kaj izraziti misel, mnenje, ki kaže navadno kritičen odnos do česa; SODOBNA USTREZNICA: pripomniti
3. kdo; kaj izraziti voljo, da kdo mora uresničiti kako dejanje; SODOBNA USTREZNICA: ukazati, veleti
4. v medmetni rabi, navadno v 1. osebi ednine izraža
4.1 kdo; kaj (trdno) prepričanost osebka; SODOBNA USTREZNICA: reči, praviti
4.2 kdo; komu, kaj opozorilo, svarilo; SODOBNA USTREZNICA: reči, praviti
4.2.1 kdo; kaj poudarja povedano; SODOBNA USTREZNICA: reči, praviti
4.2.2 kdo; komu, kaj uvaja lastno spoznanje, prepričanje; SODOBNA USTREZNICA: reči, praviti
5. kdo; komu, kaj dati, določiti ime; SODOBNA USTREZNICA: imenovati
5.1 kdo; čemu, kaj uporabiti za kaj ime, kot ga določa dopolnilo, vsebinsko pa pojasnjuje sobesedilo; SODOBNA USTREZNICA: imenovati
FREKVENCA: približno 6000 pojavitev v 41 delih
Prekmurski
pohàsniti -im dov. uporabiti, izkoristiti: Használni; pohaszniti KOJ 1833, 159; indi pa protesztantje májo mésnike pohaszniti KOJ 1914, 148; pohaszni moje trüde KOJ 1833, VI; Vu obrácsanyi szam pohaszno deacske recsi na polescsánye vucsitelov KOJ 1833, V
pohàsnivši -a -e uporabljajoč: po vszákom módusi, ino vrejmeni szamo to trétyo persóno pohasznivsi KOJ 1833, 99
Prekmurski
ponǜcati -am dov. porabiti, uporabiti: Nisterim sze bole vidi meszto ládavnoga ja, je prilo'seka, gy, ly, ny, ty podrügacseno ponüczati z-odsztávlanyom j litere KOJ 1833, 42
Prekmurski
potrošìti -tròšim dov.
1. potrošiti, porabiti: Ali csi od ſzkopouſzti nikaj na ſzé ne ſzmej potrositi KŠ 1754, 36; i, csi kaj vecs potroſis, jaſz, gda nazáj pridem, nazáj ti dám KŠ 1771, 205; Gda bi pa on vſza potroſo KŠ 1771, 222; ne vzemete záto, naj vu vaſi náſzloboſztáj potroſite KŠ 1771, 751; zobſztom ſzam potroſo moucs mojo KŠ 1771, 816; ſtera je czejlo ſzvoje 'zivlejnye na vrácse potroſila KŠ 1771, 195; doſzta ſzo pri nyem potroſſili z-odánoga blága KM 1790, 72; na moske nepotrosi KOJ 1845
2. pojesti: Hitro ga popádne leszica i potrosi ga k-vecsérji KAJ 1870, 144
3. uporabiti čas: Dáj da dén dobro potroſim BKM 1789, 368; ſzem tak hüdou eto krátko vrejme 'zitka mojega potroso KŠ 1754, 240
potrošìti se -tròšim se
1. pojesti se, uničiti se: Vzemli ſze mi tejlo Potroſi od csrvouv BKM 1789, 419; Vzemli ſze mi tejlo Potroſi od csrvouv SŠ 1796, 100; Ka ſze te krüh ne potrosi BKM 1789, 230; glédajte, naj ſze eden drügoga ne potroſite KŠ 1771, 568
2. potrošiti se, porabiti se: Na ete dén sze vnogo pênez potrosi AIP 1876, br. 1, 5
potròšeni -a -o
1. potrošen, porabljen: Od Becsa városa za solé rainskih bode potroseno AI 1875, br. 2, 8
2. pojeden, uničen: ſzedem lejpi puni vláti, ſtere ſzo od ſzedem drügi ténki i z-erjov vdárjeni vláti potroſſene KM 1796, 28
Pleteršnik
uporábiti, -im, vb. pf. anwenden, verwenden, Cig. (T.), nk.
Pleteršnik
uporábljati, -am, vb. impf. ad uporabiti, Cig. (T.), nk.
Število zadetkov: 6