- 1. v začetku 20. stoletja pripadnik levega krila Ruske socialnodemokratske delavske stranke ali član Ruske socialnodemokratske delavske stranke (boljševikov): Leninove pristaše so začeli imenovati boljševike, njegove nasprotnike pa menjševike
// ekspr. komunist sploh - 2. ekspr., za nasprotnike komunizma brezverec, upornik: pusti jih, to so sami boljševiki
Zadetki iskanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika
- 1. v madžarskem okolju, nekdaj kmečki upornik: odločne zahteve krucev
- 2. nar. vzhodno sposoben, podjeten človek: bil je res pravi kruc
● knjiž. presnoval se je v upornika postal je upornik
Slovar novejšega besedja
ki se nanaša na talibe; talibanski: talibski režim; talibski upornik; talibsko gibanje; Število talibskih napadov se je letos občutno povečalo E ↑talíb