Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Geografski terminološki slovar

Geografija
storítve -ev ž
Geografija
storítvene dejávnosti -ih -- ž
Geografija
súperstruktúra -e ž
Geografija
terciárna dejávnost -e -i ž
Geografija
upráva -e ž
Geografija
visôka kultúra -e -e ž

Kostelski slovar

Celotno geslo Kostelski
milicaˈmilėca -e ž
Celotno geslo Kostelski
policijapȯliˈciːja -e ž

Jezikovna svetovalnica

Jezikovna
Certificirana elektronska pošta in slovenski ustreznik

Zanima me slovenska kratica za: certificirana elektronska posta. V Italiji uporabljamo kratico »PEC« - Posta Elettronica Certificata. V Vasem odgovoru, prosim, da mi poleg slovenske kratice omenite se anglesko kratico.

Jezikovna
Izbira predloga: »prihodki iz«, »od« ali »iz naslova«

Dobivamo prihodke iz ali od davkov, javnih sredstev, taks ali morda iz naslova davkov, javnih sredstev …?

Jezikovna
Je muzej lahko »prijazen« do obiskovalcev?

Zanima me, ali je pravilno reči Muzej je prijazen do obiskovalcev. Bi moralo biti je prijazen obiskovalcem? Kadar govorimo o osebi, je npr. ljudski predsednik prijazen do preprostih, manj izobraženih slojev prebivalstva ali učiteljica je bila prijazna do vseh učencev. Kako je pravilno, kadar govorimo o ustanovah, napravah ipd.?

Jezikovna
Jezikovne izbire: ali pišemo »z roko«, »na roke«, »ročno« ...

Ali pišemo z roko, ročno, na roko ali na roke? Minule dni sem slišal vse naštete rabe. Katera je prava in zakaj?

Jezikovna
Kako je prav: »Kulturni dom« ali »kulturni dom«?

Zanima me, kako je prav: Kulturni dom ali kulturni dom.

Jezikovna
Pisanje črk ob števkah

S kolegi si nismo edini, kako zapisovati različne številske in črkovne kombinacije (presledek, skupaj ali vezaj):

a) člen 3(1)(4) = 4. točka prvega odstavka 3. člena \– ali morajo biti med oklepaji presledki (v angleški predlogi jih ni);

b) skupina G7 ali G 7 ali G-7,

EU27 ali EU 27 ali EU-27;

c) trdota 2B, HB-2, HB=21/2 (neposredni prepis s treh svinčnikov);

č) hišna številka: Maistrova 12A ali 12 A.

Pod »format« je v slovarskem delu SP mogoče prebrati format A 4 in A4-format – bi morali tako ravnati v vsakem črkovno-številskem primeru? Čemu presledek v prvem primeru med A in 4? Kaj pa, če kje drugje naletimo na kombinacijo 4A? Po matematični logiki presledka ni v pomenu štirikrat A.

H. Š.

Jezikovna
Podomačevanje imena »Liechtenstein«

Pri prevajanju študij Eurydice se pogosto z lektorico ne strinjam glede Liecthensteina. Izvorno gre za družinsko ime. Geodetska uprava je izdala seznam tujih zemljepisnih imen v sl. jeziku, na katerem je Lihtenštajn.

Na Ministrstvu za zunanje zadeve niso dosledni pri uporabi ene ali druge možnosti. Torej, Liechtenstein ali Lihtenštajn, ko se sklicujemo na državo. Slovenimo ali ne?

Jezikovna
Prevajanje terminov: »knowledge worker« in »knowledge management«

Pogost termin, ki se sedaj pojavlja, je knowledge management, ki ga večkrat sploh ne prevajajo, če pa ga že, je to upravljanje znanja oziroma upravljanje z znanjem. Kateri je bolj pravilen?

Kako pa bi prevajal knowledge workers? Ali delavci znanja?

Znanstveni delavci pomeni nekaj drugega in je v bistvu ožji pojem.

Je sploh možno iz znanja narediti pridevnik, npr. znanski delavci in znansko upravljanje?

Jezikovna
»Saudova« ali »Savdska« Arabija?

V pravopisnem slovarju 2001 je zapisano ime države Sávdska Arábija, tako tudi v pravopisnem členu 185. V Jezikovni svetovalnici (tudi 12. 12. 2016) ste v odgovoru na vprašanje o zapisu Liechtenstein ali Lihtenštajn, ko se sklicujemo na državo, zapisali:

»V slovenskem jezikovnem prostoru se glede standardizirane oblike zemljepisnih imen posvetujemo s komisijo Vlade Republike Slovenije za zemljepisna imena. Navadno njihove odločitve objavlja Geodetska uprava.«

V teh virih pa je ime države Saudova Arabija: Drago Kladnik in Drago Perko v knjigi Slovenska imena držav, že pred to knjigo v Seznamu tujih zemljepisnih imen v slovenskem jeziku Geodetske uprave Republike Slovenije, tudi v znanstveni monografiji Slovenski eksonimi, pa seveda tudi v razpredelnici slovenskih eksonimov, ki jo pripravljajo slovenski geografi v mednarodni skupini strokovnjakov za tovrstna imena.

Kako se odločiti? Katero obliko upoštevati? Bodo v novem pravopisu upoštevane samo standardizirane oblike zemljepisnih imen?

Uporabljeni viri

Jezikovna
Ujemanje v stavku: sestavljeni osebek različnih spolov

Zanima me, če je naslednji stavek v celoti pravilen: Uprava za varno hrano je po razkritju, da slovenski branjevci kupujejo sadje in zelenjavo na tržaški veletržnici ter jo v Sloveniji prodajajo kot domačo, v soboto opravila 12 pregledov.

Zmotil me je tale del: ... ter jo prodajajo kot domačo (jaz bi napisala JU, če sta sadje in zelenjava, vendar potem ne vem, če je prav kot domačo, ker se to nanaša le na zelenjavo). Res prosim za napotek, kako pisati v takih primerih, ko imamo samostalnika različnih spolov (sadje in zelenjava), ker me bega vezava.

Podobno je še pri dveh stavkih:

... razširili na prodajo doma pridelane zelenjave in sadja.

... že več kot pol leta ponujajo svežo sezonsko zelenjavo in sadje svojih članov.

Je to prav ali bi moral napisati doma pridelanih zelenjave in sadja, čeprav se sliši čudno? Ali je to mogoče že hiperkorektura?

Najlepša hvala za odgovor!

Jezikovna
Uporaba preteklega ali sedanjega časa pri pisanju zapisnikov

Vljudno vas prosim, če mi lahko odgovorite, uporaba katerega časa (preteklega ali sedanjega) je pravilna pri pisanju zapisnikov raznih sestankov, sej uprav, nadzornih svetov, odborov, komisij, …

Nekaj primerov: »Uprava se seznani z …« ali »Uprava se je seznanila z …« »Nadzorni svet nalaga upravi, da …« ali »Nadzorni svet je naložil upravi, da …« »Komisija soglaša z …« ali »Komisija je soglašala z …« »Odbor zavrača predlog, s katerim …« ali »Odbor je zavrnil predlog, s katerim …«

Jezikovna
Velika ali mala začetnica evidenc pri zapisu katastrov, registrov ipd.

Kako se pravilno zapiše začetnico uradnih evidenc, kot je zemljiški kataster, kataster stavb ali register nepremičnin v slovenskem jeziku?

Na primer: Na geodetski upravi je Sektor za zemljiški kataster, ki vodi evidenco zemljiški kataster.

Geodetska uprava na svojih straneh piše vse evidence z malo začetnico, vendar pa ima v angleških prevodih vse evidence napisane z veliko začetnico, kar mi je tuje.

Število zadetkov: 205