Fran > Jezikovna

Opažam, da sta v rabi tako samostalnik čičerka kot tudi čičerika.

Kako in zakaj je prišlo do rabe obeh? Ali lahko rečemo, da je kateri pravilnejši?

Povratni svojilni zaimek Prebral sem, da se povratni svojilni zaimek svoj veže na osebek. Vendar ne razumem, kako bi se to pravilo uporabilo v tem primeru:

• Družba je, ker je prišlo do kršitve njenih modelov, vložila tožbo. (modeli so lastnina družbe in družba je v tej povedi osebek, tako da bi morali ob uporabi zgornjega pravila uporabiti povratni svojilni zaimek, kar pa bi bilo očitno napačno) Se zadeva kaj spremeni, če poved preoblikujemo tako: Družba je zaradi kršitve svojih modelov vložila tožbo. (je tukaj uporaba povratnega osebnega zaimka pravilna?)

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Kako pravilno pravopisno uredimo zapis točk dnevnega reda?

-- Ali je dvopičje za besedno zvezo Dnevni red obvezno?

-- Ali pišemo posamezne točke dnevnega reda z veliko začetnico (kot naslove) ali lahko tudi z malo?

-- Če jih lahko pišemo z malo začetnico, ali lahko na koncu posamezne alineje napišemo vejico in na koncu zadnje alineje piko?

-- Če je pravilnih več možnosti, katera se priporoča?

Primeri:

a)

Dnevni red:

1. Potrditev zapisnika 2. seje

2. Poročilo o poteku informativnega dneva

3. Razno

b)

Dnevni red:

1. potrditev zapisnika 2. seje

2. poročilo o poteku informativnega dneva

3. razno

c)

Dnevni red:

1. potrditev zapisnika 2. seje,

2. poročilo o poteku informativnega dneva,

3. razno.

Ali slovenska slovnica pozna pravilni izraz za prebivalce?

Primer:

Ljubljana: Ljubljančan

Prihajam s Sela pri Ihanu. – ?

Podgora pri Dolskem pri Dolu pri Ljubljani – ?

Ali se pravilno reče iški ali ižanski? V rabi sem zasledil oba.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Zanima me sledeče: Katera oblika navajanja ženskega priimka za nazivom profesorica (oziroma za kratico prof.) je pravilnejša, prof. Berko ali prof. Berkova?

Sem prebivalka (tudi rojena) vasi Uzmani, blizu Roba na Dolenjskem. Najbližji malo večji kraj je Rašica, oz. Velikolaška občina.

Zanima me ime kraja Uzmani. Zdaj, v teh časih, ko je svet tako na dlani prek računalnikov in ostalih mrež, ugotavljam, da sem bila rojena v turški vasi. Pri raziskovanju imena Uzman(i) vedno naletim na kraje in imena v turškem jeziku, v prevodu imenovan strokovnjak. Prosim vas za razlago in izvor imena moje rojstne vasi.

Kako naj bi pisali Kitajski in Berlinski zid. Do pred kratkim sem mislila, da z veliko začetnico, a so me gesla v slovarju in pravopisu zmedla.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Zanima me, zakaj se oddelek piše z dvema d, po drugi strani pa je odojek z enim?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Prosim za razlago besed: upravičen, opravičen. V šolo pošljemo opravičilo za otoka. Kaj pa v primeru, ko se nekdo upraviči/opraviči, ker ne more priti na sestanek?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Zasledili smo vašo spletno stran in bi vas prosili za naslednje pojasnilo, če je seveda možno:

zanima nas, ali se ime registra oz. evidence piše z veliko ali malo začetnico.

Na MKO namreč vodimo različne vrste registrov in evidenc: Centralni register govedi, Centralni register drobnice, Register čebelnjakov, Evidenca imetnikov rejnih živali.

Zanima me, zakaj barve spadajo samo med pridevnike (rdeč, črn) in ne tudi med samostalnike. Samostalniki poimenujejo vse elemente stvarnosti (stvari/bitja/pojme/dejanja, stanja - glagolniki/lastnosti - izpridevniški ...), zato me čudi, da v splošnem slovarju nimamo samostalniških imen za barve. Ali ne moremo poimenovati barv samostalniško - rdeča, črna, bela? Je smiselno govoriti samo o lastnosti? Moja jezikovna izkušnja je, da se v rabi barve imenujejo poenoteno (v ženskem spolu) in samostalniško (s kakšno izjemo - roza, rožnata ipd.), zato bi to tudi dala v premislek tistim, ki odločajo o dodajanju novih gesel. Rdeča bi po mojem mnenju upravičeno poimenovala barvo kot samostalnik, trenutno pa predstavlja le lastnostni pridevnik za ženski spol ednine.

Primer: Zmanjkalo mi je rdeče. (Najbrž bi to razložili kot izpust samostalnika oz. posamostaljeni pridevnik, vendar ne vidim prepričljivega razloga, da tega ne bi upoštevali kot poimenovanje barve per se.)

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Kako se sklanja moško ime Laren: Larenu ali Larnu?

Zanima me, kako se ustrezno sloveni imena tujih univerz in po kakšnem ključu naj se pri tem ravnamo. Pri univerzah, poimenovanih po krajih, še gre (Oxford University -- Oxfordska univerza, Univerza v Oxfordu), kaj pa pri univerzah, poimenovanih po osebah ali institucijah, recimo Duke University ali Nazareth College? Gigafida ima samo zadetke za u/Univerza Duke, ne pa tudi za Dukova univerza, po drugi plati pa za opis Humboldt-Universität zu Berlin prevladuje Humboldtova univerza in ne u/Univerza Humboldt.

Hvala za odgovor in lep pozdrav, Martin

Zanima me stališče slovenistične stroke do vseh besed, izpeljanih iz poimenovanja Bosna, tj. pridevnikov in poimenovanj za prebivalca/prebivalko, zlasti v luči navedb v slovarskem delu Slovenskega pravopisa 2001 in v SSKJ2, kjer se na prvem mestu ali izključno pojavljajo oblike z e (bosenski, Bosenc, Bosenka, Bosenčev). Ali niso te navedbe v navzkrižju z rabo, ki povečini izpričuje oblike z a (Bosanec, bosanski itd.)?

Kako to, da v Pravopisu pri podiztočnicah bosenski in Bosenc obstajata dvojnici bosanski in Bosanec, pri podiztočnicah Bosenka in Bosenc pa analognih *Bosanka in *Bosančev ni?

Dajanje prednosti citatno zapisanim občnim besedam v SSKJ2 se mi ne zdi posrečeno, saj bomo le še bolj zmedeni, ker bo vedno več izjem.

Zanima me, kaj je prav;S stotimi/sto ljudmi je šel na sprehod. Vem, da je v primeru samo en/edenštudent je prišel na izpit pravilno en, ker besedi sledi samostalnik. Kako pa vem za primer sto/stotimi?

Ali je prav, če rečemo:

En dan v miru je boljši od tisoče drugih.

Kako to, da besede lulika ni v SSKJ, medtem ko besede lulček, veselička, pizda, pička, mala, sram ... so?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Kakšna je pravilna tvorba pridevnika iz termina hematološka onkologija, če gre za bolnike s to diagnozo?

• hematološkoonkološki bolniki ali
• hematološko onkološki bolniki?

Ali gre tu za običajno tvorjenje pridevnika iz podredne besedne zveze ali bi morda lahko vmes pustili presledek?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.