Zadetki iskanja
pogoj, ki mora biti izpolnjen, da se namera uresniči: velik če; številni čeji; uporabljati čeje; Toliko je teh čejev, da to že meji na nesmisel E (↑)če
1. telesno dejanje, s katerim nastopajoči neposredno vzpostavlja lastno identiteto pred občinstvom: Pravilno in natančno izvajanje obrednih kretenj in performativov zadostuje, da so tradicionalne dolžnosti izpolnjene
2. jezikosl. izjava, s katero se neposredno uresniči dejanje, ali izjava, ki je že sama dejanje: teorija performativa; eksplicitni performativ; Austin se je še posebno zanimal za izražanje, ki učinkuje na delovanje s samim aktom izrekanja; skoval je novo besedo za tovrstno izreko: performativ E ← agl. performative iz perform 'uprizoriti, izvršiti'
1. dejstvo, da nastopajoči zlasti s telesnim dejanjem neposredno vzpostavlja lastno identiteto pred občinstvom: performativnost telesnega; Body art prav s performativnostjo in z odstiranjem umetnikovega telesa spravi na površje nezadostnost in inkoherenco telesa
2. jezikosl. dejstvo, da se z izjavo neposredno uresniči dejanje ali da je izjava že sama dejanje: Do nedavna je veljalo, da je avtor teorije performativnosti John L. Austin, ki je ugotovil, da ne obstajajo le resnične in neresnične izjave, ampak da lahko izjave tudi delujejo E ↑performatívni