balétnik balétnika samostalnik moškega spola [balétnik] FRAZEOLOGIJA: kot baletnik
ETIMOLOGIJA: ↑balet
Zadetki iskanja
Celotno geslo
eSSKJ
Celotno geslo
eSSKJ
balván balvána samostalnik moškega spola [balván]
- 1. večja, od matične kamnine odlomljena skala, navadno osamljena
- 2. iz športa nižja umetna plezalna stena za tehnično zahtevnejše plezanje brez uporabe varoval
- 2.1. manj formalno disciplina športnega plezanja, pri kateri se pleza po takih nižjih umetnih plezalnih stenah; SINONIMI: iz športa balvansko plezanje
Celotno geslo
ePravopis
Belorusinja
Predlog
Belorusinje samostalnik ženskega spolaPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, prebivalsko ime
IZGOVOR: [belorúsinja], rodilnik [belorúsinje]
BESEDOTVORJE: Belorusinjin
Celotno geslo
Frazemi
Terminološka
Butična pivovarna, butično pivo
Zanimata me slovenska ustreznika za angleška termina craft brewery in craft beer . Prvi označuje navadno majhno pivovarno, ki je neodvisna od multinacionalk in vari pivo po tradicionalnih ali inovativnih postopkih, pri čemer je poseben poudarek na kakovosti. Drugi pa označuje pivo, ki je proizvedeno v takšni pivovarni. Za termin craft beer sem v slovenščini zasledila ustreznike craft pivo oz. kraft pivo , torej domnevam, da bi za termin craft brewery lahko uporabili ustreznik craft pivovarna oz. kraft pivovarna . Za tovrstne pivovarne se včasih uporablja tudi izraz kraft varilnica , a menim, da to nista popolna sinonima, saj varilnica predstavlja le del pivovarne . Bi morda z ustreznikom artizanalno pivo (iz italijanščine artigianale ) za craft beer šli predaleč? Kaj svetujete?
Zanimata me slovenska ustreznika za angleška termina craft brewery in craft beer . Prvi označuje navadno majhno pivovarno, ki je neodvisna od multinacionalk in vari pivo po tradicionalnih ali inovativnih postopkih, pri čemer je poseben poudarek na kakovosti. Drugi pa označuje pivo, ki je proizvedeno v takšni pivovarni. Za termin craft beer sem v slovenščini zasledila ustreznike craft pivo oz. kraft pivo , torej domnevam, da bi za termin craft brewery lahko uporabili ustreznik craft pivovarna oz. kraft pivovarna . Za tovrstne pivovarne se včasih uporablja tudi izraz kraft varilnica , a menim, da to nista popolna sinonima, saj varilnica predstavlja le del pivovarne . Bi morda z ustreznikom artizanalno pivo (iz italijanščine artigianale ) za craft beer šli predaleč? Kaj svetujete?
Celotno geslo
ePravopis
Cerro Torre
Predlog
Cerro Torreja samostalniška zveza moškega spolaPRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
gora v Patagoniji
v prenesenem pomenu stena Cerro Torreja
IZGOVOR: [sêro tóre], rodilnik [sêro tóreja]
Celotno geslo
Frazemi
Celotno geslo
eSSKJ
disléktik disléktika samostalnik moškega spola [disléktik]
- kdor ima motnjo usvajanja jezika, za katero je značilno oteženo branje, pisanje in razumevanje zapisanega
SSKJ²
fatálka -e ž (ȃ) ekspr.
1. ženska, ki zaradi svoje lepote in nenavadnosti odločujoče, navadno negativno vpliva na moškega: v nobenem filmu še ni igrala lepotic ali klasičnih fatalk; zapeljiva fatalka
2. ženska, ki ima zaradi svoje lepote, ženskosti, uspešne kariere in karizme močen širši, medijski vpliv: v medijih se pojavlja že trideset let, pa ji še nihče ni rekel, da je fatalka
1. ženska, ki zaradi svoje lepote in nenavadnosti odločujoče, navadno negativno vpliva na moškega: v nobenem filmu še ni igrala lepotic ali klasičnih fatalk; zapeljiva fatalka
2. ženska, ki ima zaradi svoje lepote, ženskosti, uspešne kariere in karizme močen širši, medijski vpliv: v medijih se pojavlja že trideset let, pa ji še nihče ni rekel, da je fatalka
Botanika
Celotno geslo
ePravopis
Katarka
Predlog
Katarke samostalnik ženskega spolaPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, prebivalsko ime
IZGOVOR: [kátarka], rodilnik [kátarke]
BESEDOTVORJE: Katarkin
Celotno geslo
eSSKJ
kegljávka kegljávke samostalnik ženskega spola [kegljáu̯ka]
- 1. športnica, ki se ukvarja s kegljanjem; SINONIMI: kegljačica
- 1.1. ženska, ki keglja, se s kegljanjem ukvarja rekreativno, ljubiteljsko; SINONIMI: kegljačica
Terminološka
Klinično preskušanje zdravila
Zanima me, katera oblika besede je v našem prostoru bolj primerna – preskušanje ali preizkušanje , npr. v zvezi klinično preskušanje zdravila oz. klinično preizkušanje zdravila . Vprašanje sem zastavil že v Jezikovni svetovalnici (vprašanje Klinično »preskušanje« ali »preizkušanje«? ), kjer so me usmerili k vam. Še posebej se mi zdi škoda, da je bila uporaba "pravilnejšega" izraza, tj. preizkušanje , zamujena s sprejetjem uradnega prevoda Uredbe (EU) št. 536/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. 4. 2014 o kliničnem preskušanju zdravil za uporabo v humani medicini in razveljavitvi Direktive 2001/20/ES . Rad bi osvetlil razloge za različno rabo teh izrazov, tudi s strani predstavnikov stroke (FFA, MF), ki bi lahko bili osnova k pozivu ali k poenotenju izrazoslovja.
Zanima me, katera oblika besede je v našem prostoru bolj primerna – preskušanje ali preizkušanje , npr. v zvezi klinično preskušanje zdravila oz. klinično preizkušanje zdravila . Vprašanje sem zastavil že v Jezikovni svetovalnici (vprašanje Klinično »preskušanje« ali »preizkušanje«? ), kjer so me usmerili k vam. Še posebej se mi zdi škoda, da je bila uporaba "pravilnejšega" izraza, tj. preizkušanje , zamujena s sprejetjem uradnega prevoda Uredbe (EU) št. 536/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. 4. 2014 o kliničnem preskušanju zdravil za uporabo v humani medicini in razveljavitvi Direktive 2001/20/ES . Rad bi osvetlil razloge za različno rabo teh izrazov, tudi s strani predstavnikov stroke (FFA, MF), ki bi lahko bili osnova k pozivu ali k poenotenju izrazoslovja.
Celotno geslo
eSSKJ
komédija komédije samostalnik ženskega spola [komédija]
FRAZEOLOGIJA: brez komedij, komedija zmešnjav, Komedija je končana.
ETIMOLOGIJA: prevzeto po zgledu nem. Komödie, frc. comédie, it. commedia prek lat. comoedia iz gr. kōmōidía, iz kōmōidós ‛pevec Dionizu posvečenih veselih pesmi’, iz kõmos ‛Dionizu posvečena vesela pesem ali (bučen) svečan obhod’ + ōidós ‛pevec’ - več ...
- 1. drama s šaljivo, smešno vsebino
- 2. film s smešno vsebino in navadno lahkotnejšimi temami, srečnim koncem
- 3. elementi, struktura dramskega, filmskega dela, ki vzbujajo smeh
- 4. ekspresivno dogajanje, dogodek, ki vzbuja smeh, občutke veselja
- 4.1. slabšalno dogajanje, dogodek, ki zaradi neprimernosti, nespametnosti vzbuja posmeh, neodobravanje, ogorčenje
FRAZEOLOGIJA: brez komedij, komedija zmešnjav, Komedija je končana.
ETIMOLOGIJA: prevzeto po zgledu nem. Komödie, frc. comédie, it. commedia prek lat. comoedia iz gr. kōmōidía, iz kōmōidós ‛pevec Dionizu posvečenih veselih pesmi’, iz kõmos ‛Dionizu posvečena vesela pesem ali (bučen) svečan obhod’ + ōidós ‛pevec’ - več ...
Celotno geslo
Frazemi
kríž Frazemi s sestavino kríž:
báti se kóga/čésa kot hudíč kríža, báti se kóga/čésa kot vrág kríža, bíti za kríži, glédati kot lévi razbójnik [na krížu], iméti kríže in težáve [s kóm/čím], iméti svój kríž, izogibati se kóga/čésa kot hudíč kríža, kríž bôžji, kríž je [s kóm/čím], kríži in težáve [s kóm/čím], napráviti kríž čez kóga/kàj, naredíti kríž čez kóga/kàj, nosíti svój kríž, prenášati svój kríž, pribíjati kóga/kàj na kríž, pribíti kóga/kàj na kríž, Rdéči kríž, rdéči kríž, sedéti za kríži, vêlik kríž je s kóm/čím, vsák imá svój kríž, vsák nósi svój kríž, vsì kríži so dôl, vzéti svój kríž, zadéti svój kríž [na ráme]
báti se kóga/čésa kot hudíč kríža, báti se kóga/čésa kot vrág kríža, bíti za kríži, glédati kot lévi razbójnik [na krížu], iméti kríže in težáve [s kóm/čím], iméti svój kríž, izogibati se kóga/čésa kot hudíč kríža, kríž bôžji, kríž je [s kóm/čím], kríži in težáve [s kóm/čím], napráviti kríž čez kóga/kàj, naredíti kríž čez kóga/kàj, nosíti svój kríž, prenášati svój kríž, pribíjati kóga/kàj na kríž, pribíti kóga/kàj na kríž, Rdéči kríž, rdéči kríž, sedéti za kríži, vêlik kríž je s kóm/čím, vsák imá svój kríž, vsák nósi svój kríž, vsì kríži so dôl, vzéti svój kríž, zadéti svój kríž [na ráme]
Celotno geslo
Frazemi
króg Frazemi s sestavino króg:
bíti v začáranem krógu, izógniti se kóga/čésa v velíkem krógu, kvadratúra króga, obíti kóga/kàj v velíkem krógu, ógniti se kóga/čésa v velíkem krógu, v velíkem krógu, vrtênje v začáranem krógu, vrtéti se v krógu, vrtéti se v začáranem krógu, začárani króg, znájti se v začáranem krógu
bíti v začáranem krógu, izógniti se kóga/čésa v velíkem krógu, kvadratúra króga, obíti kóga/kàj v velíkem krógu, ógniti se kóga/čésa v velíkem krógu, v velíkem krógu, vrtênje v začáranem krógu, vrtéti se v krógu, vrtéti se v začáranem krógu, začárani króg, znájti se v začáranem krógu
Terminološka
Letalnik
Na vas se obračamo s prošnjo za strokovno mnenje glede uporabe izraza zrakoplov (ang. aircraft ) in predlagane uporabe izraza letalnik za isti pojem. Izdelan je bil osnutek novega Zakona o letalstvu in v javnem posvetu so iz strokovnih krogov (npr. Kontrola zračnega prometa Slovenije, več posameznikov) prišli predlogi za zamenjavo izraza zrakoplov z letalnikom . Ob začetku delovanja takratne Republiške uprave za zračno plovbo leta 1991 se je za vse naprave za letenje po zraku uveljavil izraz zrakoplov , ki se od takrat uporablja v vseh pravnih aktih Republike Slovenije in prevodih predpisov EU. Na prelomu tisočletja je skupina strokovnjakov, ki je pripravljala Slovenski letalski leksikon, predlagala zamenjavo zrakoplova z letalnikom . Na Republiški upravi za zračno plovbo se z menjavo termina niso strinjali in so še naprej uporabljali zrakoplov . Sicer je letalnik za angleški termin aircraft uporabljen tudi v Letalskem razlagalnem slovarju D. Gregla (samozaložba, 2009), prav tako so termin letalnik uveljavili na Fakulteti za strojništvo UL. Prosimo vas za mnenje, če je zamenjava zrakoplova z letalnikom primerna.
Na vas se obračamo s prošnjo za strokovno mnenje glede uporabe izraza zrakoplov (ang. aircraft ) in predlagane uporabe izraza letalnik za isti pojem. Izdelan je bil osnutek novega Zakona o letalstvu in v javnem posvetu so iz strokovnih krogov (npr. Kontrola zračnega prometa Slovenije, več posameznikov) prišli predlogi za zamenjavo izraza zrakoplov z letalnikom . Ob začetku delovanja takratne Republiške uprave za zračno plovbo leta 1991 se je za vse naprave za letenje po zraku uveljavil izraz zrakoplov , ki se od takrat uporablja v vseh pravnih aktih Republike Slovenije in prevodih predpisov EU. Na prelomu tisočletja je skupina strokovnjakov, ki je pripravljala Slovenski letalski leksikon, predlagala zamenjavo zrakoplova z letalnikom . Na Republiški upravi za zračno plovbo se z menjavo termina niso strinjali in so še naprej uporabljali zrakoplov . Sicer je letalnik za angleški termin aircraft uporabljen tudi v Letalskem razlagalnem slovarju D. Gregla (samozaložba, 2009), prav tako so termin letalnik uveljavili na Fakulteti za strojništvo UL. Prosimo vas za mnenje, če je zamenjava zrakoplova z letalnikom primerna.
SSKJ²
medálja -e ž (á)
1. ploščat kovinski predmet z reliefno podobo, napisom: izdelovati medalje in plakete; srebrna, zlata medalja; težka medalja
2. tak predmet, ki se uporablja kot odlikovanje, priznanje: nositi medaljo; pripeti si medaljo / odlikovati koga z medaljo / medalja za častna dejanja slovensko odlikovanje za izjemna dejanja, vredna posebne časti; medalja za hrabrost slovensko odlikovanje za osebno hrabrost in požrtvovalnost pri reševanju človeških življenj in materialnih dobrin; medalja za zasluge slovensko odlikovanje za posebno uspešne dosežke in rezultate na področjih, ki pomenijo pomemben prispevek k razvoju in uveljavljanju države
// tak predmet, ki se uporablja kot odlikovanje za vsakega izmed treh najboljših tekmovalcev pri (pomembnejših) športnih tekmovanjih: razglasiti rezultate in podeliti medalje / bronasta, srebrna, zlata medalja ki se podeli za tretje, drugo, prvo mesto v posameznih športnih disciplinah; olimpijske medalje / šport. žarg. favorit je zlata medalja z olimpijskih iger dobitnik te medalje
3. nav. ekspr. odlikovanje, priznanje v obliki takega predmeta: dobil je veliko medalj / ostal je brez medalje
● ekspr. zaslužil bi medaljo pri kakem delu, dejanju je bil zelo požrtvovalen; pog. to je druga plat, stran medalje takšna je stvar z drugega, nasprotnega vidika
1. ploščat kovinski predmet z reliefno podobo, napisom: izdelovati medalje in plakete; srebrna, zlata medalja; težka medalja
2. tak predmet, ki se uporablja kot odlikovanje, priznanje: nositi medaljo; pripeti si medaljo / odlikovati koga z medaljo / medalja za častna dejanja slovensko odlikovanje za izjemna dejanja, vredna posebne časti; medalja za hrabrost slovensko odlikovanje za osebno hrabrost in požrtvovalnost pri reševanju človeških življenj in materialnih dobrin; medalja za zasluge slovensko odlikovanje za posebno uspešne dosežke in rezultate na področjih, ki pomenijo pomemben prispevek k razvoju in uveljavljanju države
// tak predmet, ki se uporablja kot odlikovanje za vsakega izmed treh najboljših tekmovalcev pri (pomembnejših) športnih tekmovanjih: razglasiti rezultate in podeliti medalje / bronasta, srebrna, zlata medalja ki se podeli za tretje, drugo, prvo mesto v posameznih športnih disciplinah; olimpijske medalje / šport. žarg. favorit je zlata medalja z olimpijskih iger dobitnik te medalje
3. nav. ekspr. odlikovanje, priznanje v obliki takega predmeta: dobil je veliko medalj / ostal je brez medalje
● ekspr. zaslužil bi medaljo pri kakem delu, dejanju je bil zelo požrtvovalen; pog. to je druga plat, stran medalje takšna je stvar z drugega, nasprotnega vidika
Celotno geslo
eSSKJ
Celotno geslo
Sprotni
nizkoogljíčnost samostalnik ženskega spola
- stanje, ko se zmanjšajo izpusti ogljikovega dioksida z nadomeščanjem fosilnih goriv z drugimi
- « Prejšnja
- 1
- 2
- Naslednja »
Število zadetkov: 33
Dostopnost