Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
strokôven -vna -o prid. (ō)
nanašajoč se na strokovnjake ali stroko: pomagati s strokovnimi nasveti; ima bogate strokovne izkušnje; dati, napisati strokovno oceno; opravljati strokovno delo; strokovno mnenje / predvajati poučne, strokovne filme; strokovni izrazi; strokovna literatura / prirejati strokovne tečaje; strokovna izobrazba, kvalifikacija; strokovno izpopolnjevanje, usposabljanje / strokovno društvo, združenje; pravniško strokovno glasilo / tekmovalce je ocenjevala strokovna komisija / strokovni delavec, sodelavec
♦ 
šol. strokovni izpit izpit, s katerim se dokaže strokovna usposobljenost za določen poklic; strokovna šola šola, ki usposablja učence za delo v določeni stroki
    strokôvno 
    1. prislov od strokoven: strokovno se izpopolniti, usposobiti; strokovno oceniti; strokovno neoporečen način dela; strokovno utemeljena zahteva
    2. dobro, kvalitetno: to delo je opravljeno zelo strokovno; strokovno narejena električna napeljava
SSKJ²
supervízor -ja m (ȋ)
1. kdor strokovno vodi, nadzoruje delo: izkušen supervizor z licenco; odgovornosti supervizorja; usposabljanje, izobraževanje za supervizorja / naloge supervizorja bančnega sistema / vodstvo supervizorjev
// film. kdor strokovno vodi, nadzoruje delo režiserja začetnika: pri filmu je sodeloval kot supervizor
2. psiht. kdor se poklicno ukvarja z metodo razvijanja posameznikovih navadno delovnih zmožnosti: supervizorji skrbijo tudi za preprečevanje konfliktov; pomoč zunanjega supervizorja; pogovor s supervizorjem; psihoterapevt in supervizor
SSKJ²
téledélavec -vca m (ẹ̑-ẹ́)
kdor opravlja teledelo: število teledelavcev narašča; zaposlovanje teledelavcev; usposabljanje za teledelavce
SSKJ²
učiteljíšče -a s (í)
do 1968 šola za poklicno usposabljanje (osnovnošolskih) učiteljev: ustanoviti učiteljišče; učiti na učiteljišču / končati učiteljišče; štiriletno učiteljišče
 
žensko učiteljišče nekdaj za poklicno usposabljanje (osnovnošolskih) učiteljic
SSKJ²
úk -a m (ȗ)
1. star. učenje: bolj se je trudil z ukom, manj je znal / uk juncev se je že začel / po treh mesecih opustiti uk tujega jezika / javni, privatni uk pouk, poučevanje / ko je končal uke, je postal sodnik šolanje, študij
2. nekdaj usposabljanje za kak poklic, kako obrt: uk pri mojstru je trajal tri leta / dati, sprejeti koga v uk
3. star. nauk, učenje: ukvarjati se s čudnimi uki
// pouk, nasvet: upoštevati uk, uke staršev; modri uki / ta izkušnja naj ti bo koristen uk
SSKJ²
usposábljanje -a s (á)
glagolnik od usposabljati: izobraževanje in usposabljanje na novo sprejetih delavcev / poklicno, strokovno usposabljanje / usposabljanje športnikov za premagovanje velikih naporov
SSKJ²
vája -e ž (á)
1. glagolnik od vaditi: manjka mu vaje; delati kaj za vajo; dolgotrajna, vsakodnevna vaja; vaja v lepem izražanju, pisanju, računanju; vaja s solisti in zborom; skladba za vajo / imeti glasbeno, gledališko vajo / pog. orožne vaje vojaške vaje
2. skupek gibov, dejanj, namenjenih za sistematično usposabljanje, izpopolnjevanje koga za kaj: delati, ponoviti vajo; lahka, preprosta vaja / dihalne vaje; telesne vaje; vaje za odpravljanje govornih motenj
// šport. skupek gibov, dejanj, s katerimi telovadec kaže svoje sposobnosti: končati, oceniti vajo; vaja na bradlji / prosta vaja brez orodja in brez pomoči drugih; redovne vaje v enotnem korakanju, ravni in napeti drži in spreminjanju razporeditve za javno nastopanje; simultane vaje ki se delajo istočasno na tleh in na orodju / telovadna vaja
// nav. mn. tak skupek kot organizirana dejavnost: vaj se redno udeležuje; imeti, voditi vaje; hoditi na vaje / pevske, plesne, strelske vaje
3. nav. mn., šol. organizirana dejavnost navadno na višjih ali visokih šolah, namenjena praktičnemu ponavljanju in utrjevanju učne snovi: obiskovati vaje; predavanja in vaje / kemijske, laboratorijske, terenske vaje / seminarske vaje
// ponavljanje in utrjevanje učne snovi: najprej bo razlaga, nato vaje; pisne in ustne vaje
4. šol. pisni izdelek, narejen za ponavljanje, utrjevanje učne snovi: pisati, popravljati vajo; domače, šolske vaje / tiha vaja navadno krajša pisna naloga v šoli, s katero se utrjuje, preverja določeno znanje
5. šol. podatki, navodila, na osnovi katerih se ponavlja in utrjuje učna snov: na koncu poglavja so vaje; knjiga s praktičnimi vajami
● 
iz vaje biti, priti odvaditi se določenega dela, spretnosti; vaja dela mojstra za dobro obvladanje česa je potrebna (dolgotrajna) vaja
♦ 
gled. aranžirna vaja aranžirka; bralna vaja pri kateri se bere in razčlenjuje besedilo; tehnična vaja preizkus likovne opreme na odru; rel. duhovne vaje sistematično večdnevno premišljevanje in udeleževanje verskih obredov za obnovo verskega življenja; šol. govorna vaja vaja učenca v lepem, pravilnem, jasnem ustnem izražanju v obliki samostojnega pripovedovanja o čem; šport. borilne vaje; vaje za moč ki krepijo mišice; voj. vojaške vaje
SSKJ²
verbotonálen -lna -o prid. (ȃ)
ped. nanašajoč se na usposabljanje slušno prizadetih z izkoriščanjem preostalega, minimalnega sluha: verbotonalna metoda / verbotonalno ugotavljanje sluha

Sprotni slovar slovenskega jezika

Celotno geslo Sprotni
kerámičarski pridevnik
    1. ki je v zvezi s keramičarji, polagalci keramičnih ploščic 
      1.1 ki ga opravljajo, izvajajo keramičarji  
      1.2 ki ga uporabljajo keramičarji  
    2. ki je v zvezi s keramičarji, izdelovalci predmetov iz žgane gline 

ePravopis – Slovenski pravopis

Celotno geslo ePravopis
majorka
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
majorke samostalnik ženskega spola
vojaški naziv
IZGOVOR: [majórka], rodilnik [majórke]
BESEDOTVORJE: majorkin
PRIMERJAJ: maj.
Celotno geslo ePravopis
Štajerka
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Štajerke samostalnik ženskega spola
PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, prebivalsko ime
IZGOVOR: [štájerka], rodilnik [štájerke]
BESEDOTVORJE: Štajerkin
PRIMERJAJ: štajerka

Slovenski pravopis

Pravopis
habilitácija -e ž, pojm. (á) postopek za ~o; ~ invalidov |usposabljanje|
Pravopis
rèedukácija -e ž, pojm. (ȅá) ped., psih. ~ amputiranca |usposabljanje, ponovna vzgoja|
Pravopis
speciálka2 -e [ija] ž, pojm. (ȃ) |posebno usposabljanje|: ~ za zidno slikarstvo
Pravopis
usposábljati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; usposábljanje (á) koga/kaj ~ delavce; publ. ~ vodovodno napeljavo popravljati; usposabljati koga/kaj za koga/kaj ~ vajence za mehanike; publ. ~ hišo za bivanje pripravljati
usposábljati se -am se (á) ~ ~ ob delu

Sinonimni slovar slovenskega jezika

Celotno geslo Sinonimni
dresúra -e ž
usposabljanje živali v določeni spretnosti z vajo, s ponavljanjempojmovnik
SINONIMI:
Celotno geslo Sinonimni
tréning -a m
organizirano sistematično usposabljanje športnikov za tekmovanje v kaki športni disciplinipojmovnik
SINONIMI:
GLEJ ŠE SINONIM: dresura, urjenje, vadenje
Celotno geslo Sinonimni
učiteljíšče -a s
do 1968 šola za poklicno usposabljanje (osnovnošolskih) učiteljevpojmovnik
SINONIMI:
zastar. preparandija
Celotno geslo Sinonimni
úrjenje -a s
usposabljanje koga za določeno delo z vajo, ponavljanjempojmovnik
SINONIMI:
knj.izroč. trenaža, ekspr. trening, ekspr. treniranje, knj.izroč. vežbanje
GLEJ ŠE SINONIM: dresura, trening
Celotno geslo Sinonimni
usposábljanje -a s
dejavnost, ki omogoča, da kdo pridobi potrebno znanje, spretnost za opravljanje kake dejavnostipojmovnik
SINONIMI:
knj.izroč. kvalificiranje
Število zadetkov: 84