Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Jezikovna svetovalnica

Jezikovna
Katere narekovaje uporabiti?

Zanima me, uporaba katerih narekovajev je pravilna?

V Pravopisu sicer piše:

»Dvodelni narekovaj, npr. dvojni srednji (» «), enojni srednji (› ‹), dvojni spodaj- -zgoraj („ "), enojni spodaj-zgoraj (, ') ali dvojni zgornji (« »), nam zaznamuje:...«, vendar veliko pogosteje srečujem te (» «), zato sem precej zmedena.

Jezikovna
Kdaj pišemo vejico pred besedo »ali«?

Kdaj pišemo vejico pred besedo ali?

Jezikovna
Normativno razmerje med glagolskima sopomenkama »rabiti« in »uporabljati«

Vesela sem, da obstaja možnost vprašati za strokovno mnenje, kadar smo v dilemi glede kakšnega jezikovnega ali pravopisnega vprašanja.

Imam dve vprašanji. Prvo je o uporabi besede rabiti. Npr. Knjiga mu je rabila kot priročnik za ... (primer sem si izmislila, slišimo in beremo pa tako uporabo besede rabiti v medijih). Kot razumem namen uporabe besede, bi bila primerna beseda služila (namesto rabila) ali pa bi isto povedali kako drugače, manj nerodno. Sama rada uporabljam besedo potrebovati namesto rabiti (po priporočilu J. Gradišnika), npr. Ne potrebuješ nove obleke. Beseda rabiti mi nekako ni ljuba.

Drugo vprašanje pa je o ustavi. V četrtem poglavju (podpoglavje Državni zbor) piše v 82. členu (poslanci) tako: Poslanci so predstavniki vsega ljudstva in niso vezani na kakršna koli navodila. Ni mi jasna beseda kakršna koli. Pomeni mogoče, da so vezani le na določena navodila? Ali pa je mišljeno, da niso vezani na nikakršna navodila?

Jezikovna
O »goveji glasbi« v slovarjih

Vljudno vas prosim, da izbrišete iz internetnega slovarja slovenskega knjižnega jezika, žaljivko »goveja glasba« slovensko narodnozabavno glasbo – v zvezi s ključno iskalno besedo, ki je glasba.

Za vse, ki spoštujemo slovensko narodnozabavno glasbo predstavlja izraz »goveja glasba« žaljivko, ne glede na to, kako si to kdo pojasnjuje oziroma predstavlja.

Ta žaljivka žali naše osebno dostojanstvo, ki je ustavna človekova pravica v slovenski ustavi in je pravno varovana.

Zato kot slovenski državljan in odvetnik v pokoju, vljudno prosim, da navedeno žaljivko izbrišete iz slovarja slovenskega knjižnega jezika, da se ne bo uporabljala kot uradno priznani sinonim za slovensko narodnozabavno glasbo.

Jezikovna
Vejica v primeru, ko imamo prislov in odvisnik povezana z »ali«

Večkrat naletim na težavo pri povezavi prislova in odvisnika z veznikom "ali". Primer:

  • Vsak dan ali kadar si zaslužite, prejmete darilo.
  • Ob koncu delovnega dne ali kot je potrebno, zaustavite računalnik.

V tem primeru predvidevam, da vejice v prvem delu povedi ni, pred drugim delom pa je. Imam prav? (Najbrž je rešitev v drugem stavku tudi Ob koncu delovnega dne ali po potrebi zaustavite računalnik. ampak tokrat ne želim bolj elegantne rešitve, ampak prav rešitev v primeru povezave prislova in odvisnika.)

Kaj pa v obratnem vrstnem redu?

  • Darilo prejmete vsak dan ali kadar si zaslužite.
  • Računalnik zaustavite ob koncu delovnega dne ali kot je potrebno.

Jezikovna
V Sloveniji ima oblast ljudstvo?

V Ustavi RS piše: V Sloveniji ima oblast ljudstvo. Med ljudmi krožita dve interpretaciji tega stavka. Dobro bi bilo vedeti, katera od teh je tudi slovnično pravilna. Torej, kdo ima koga? Ali je oblast v Sloveniji tista, ki ima ljudstvo, ali je ljudstvo v Sloveniji tisto, ki ima oblast?

Število zadetkov: 6