Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ²
téhten -tna -o prid., téhtnejši (ẹ́)
1. ki ima velik pomen, veliko vrednost: tehten članek, prispevek; sporočilo je tehtno / tehtna odločitev; njegova beseda je tehtna / tehten sodelavec, ustvarjalec / kulturno, politično tehtno središče pomembno
// ki izraža, kaže, da se čemu pripisuje tak pomen, taka vrednost: spregovoriti s tehtnim glasom; njegove kretnje so umirjene in tehtne
2. ki je zaradi pomembnosti določene stvari vreden upoštevanja: tehten dokaz, razlog; izostati zaradi tehtnega vzroka
● star. ujeti veliko tehtnih polhov težkih
    téhtno prisl.:
    tehtno govoriti
Celotno geslo eSSKJ
telenovéla telenovéle tudi télenovéla télenovéle samostalnik ženskega spola [telenovéla] tudi [télenovéla]
    televizijska nadaljevanka, navadno z velikim številom nadaljevanj, v kateri so izpostavljeni medosebni odnosi in izrazito čustveno doživljanje nastopajočih likov; SINONIMI: novela, neformalno žajfa, neformalno žajfnica
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz špan. telenovela iz ↑tele(vizija) + novela ‛roman’, prim. ↑novela
SSKJ²
tvórec -rca m (ọ̑)
knjiž. ustvarjalec: literarni tvorci; tvorec glasbenega dela / tvorci miru / tvorec nove države / taka gospodarska politika je tvorec inflacije
♦ ekon. produkcijski tvorci delo, predmet dela in delovna sredstva kot elementi, brez katerih ni mogoča proizvodnja
Pravopis
tvórec -rca m s -em člov. (ọ̑) neobč. ustvarjalec; jezikosl. ~ besedila
tvórka -e ž, člov. (ọ̑)
tvórčev -a -o (ọ̑)
SSKJ²
tvorítelj -a m (ȋ)
zastar. ustvarjalec: umetniški tvoritelj
SSKJ²
ustvarítelj -a m (ȋ)
knjiž. ustvarjalec: ustvaritelj umetniške slike
// ustanovitelj: ustvaritelj jezuitskega reda
Pravopis
ustvarítelj -a m z -em člov. (ȋ) neobč. stvarnik, ustvarjalec
ustvaríteljica -e ž, člov. (ȋ) neobč. stvarnica, ustvarjalka
ustvaríteljev -a -o (ȋ) neobč.
ustvaríteljičin -a -o (ȋ) neobč.
SSKJ²
ustvarjálčev -a -o [ustvarjau̯čev- tudi ustvarjalčev-] (ȃ)
pridevnik od ustvarjalec: raziskovati ustvarjalčev odnos do zunanjega sveta; ustvarjalčeva notranja razgibanost
SSKJ²
ustvarjálec -lca [ustvarjau̯ca tudi ustvarjalca] m (ȃ)
kdor ustvarja: ustvarjalec materialnih dobrin / ustvarjalci nove mode / pesniki, pisatelji in drugi ustvarjalci; režiser ustvarjalec / filmski, glasbeni, gledališki, likovni, literarni ustvarjalec; umetniški ustvarjalec
Pravopis
ustvarjálec -lca [u̯c] m z -em člov. (ȃ) ~i nove mode
ustvarjálka -e [u̯k] ž, člov. (ȃ)
ustvarjálčev -a -o [u̯č] (ȃ)
Celotno geslo Sinonimni
ustvarjálec -lca m
1.
s prilastkom kdor s svojo dejavnostjo dela, da kaj nastanepojmovnik
SINONIMI:
knj.izroč. akter, publ. generator, knj.izroč. graditelj, knj.izroč. gradnik1, knj.izroč. kovar, knj.izroč. stvaritelj, knj.izroč. stvarjalec, knj.izroč. stvarnik, knj.izroč. tvorec, zastar. tvoritelj
2.
kdor s svojo dejavnostjo na umetniškem področju dela, da kaj nastanepojmovnik
SINONIMI:
publ. kreativec, knj.izroč. snovalec, knj.izroč. stvaritelj, knj.izroč. stvarjalec, knj.izroč. stvarnik, knj.izroč. tvorec, zastar. tvoritelj, knj.izroč. ustvaritelj
GLEJ ŠE: pisatelj
Jezikovna
Vejica in datumi

Zanima me, ali so ločila v naslednjih zvezah pravilno postavljena (dan v tednu, datum in še dodaten podatek):

... iskanj je bilo izvedenih v petek, 23. 5. (n = 450), sledita sobota, 24. 5. (n = 150), in nedelja, 25. 5. (n = 155).
Gledališče
vodílni motív -ega -a m
Pravopis
vsèzmóžen -žna -o (ȅọ́ ȅọ̑ ȅọ́) neobč. ~ ustvarjalec zelo sposoben
vsèzmóžnost -i ž, pojm. (ȅọ̑) neobč.
Celotno geslo ePravopis
wikipedist
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
wikipedista samostalnik moškega spola
ustvarjalec Wikipedije
IZGOVOR: [vikipedíst], rodilnik [vikipedísta] in [vikipédist], rodilnik [vikipédista]
BESEDOTVORJE: wikipedistov
SSKJ²
zajémati -am nedov. (ẹ̑)
1. s potisnjenjem posode, priprave v kaj tekočega, sipkega delati, da pride snov v njeno notranjost, vdolbino: zajemati juho, pesek, vodo; zajemati z vedrom, zajemalko, žlico / zajemati seme v dlani / z žlico zajemati krompir v juhi; z mrežo zajemati ribe / čoln zajema vodo zaradi potisnjenosti, nagnjenosti jo dobiva v svojo notranjost
// navadno s prislovnim določilom na tak način jemati kaj tekočega, sipkega: zajemati vodo iz vodnjaka / ekspr. prisedel je in začel zajemati iz skupne sklede jesti; pren., ekspr. zajemati iz zakladnice ljudskega izročila
2. publ. z določenim namenom delati, da prihaja kaj v kako posodo, kak prostor: zajemati strupene tovarniške pline; zajemati odpadno vodo
3. navadno v zvezi z zrak delati, da pride zrak v notranjost dihalnih organov: plavalci so zajemali zrak in se potapljali; globoko zajemati zrak
4. delati, da pride kaj v območje dejavnosti kakega predmeta: s snežnim plugom zajemati pol ceste naenkrat; z vesli na daleč zajemati vodo / oddajnik ne zajema tega območja
// delati, da pride kaj v območje kake dejavnosti sploh: z mislijo zajemati kako obdobje; s pogledom zajemati veliko razdaljo
5. delati, da je kdo deležen kake dejavnosti: v gibanje zajemati širok krog ljudi / zajemati mladino v športna društva vključevati / zavarovanje zajema vse ljudi / organizacija zajema tisoč članov ima
6. delati, da pride kaj v kako celoto kot njena sestavina: zajemati v zbirko najboljše sodobne romane
// imeti za svojo sestavino, svoj del: zbirka zajema vsa pomembnejša dela iz svetovne književnosti; načrt zajema vse podrobnosti; seznam ne zajema vseh uporabljenih virov / ta upravna enota je zajemala del slovenskega in hrvaškega ozemlja
7. z zastavitvijo poti, obkolitvijo dobivati, prijemati koga: sovražna patrulja je tu zajemala kurirje; rokovnjači so v tem predelu zajemali popotnike
8. s prislovnim določilom oskrbovati se iz kakega vira: gradivo za razpravo je zajemal iz različnih virov / zajemati izraze iz živega govora; pisatelj zajema snov za svoja dela iz zgodovine / publ. zajemati kadre iz vrst mladih / zajemati in razširjati informacije / spraševali so se, od kod zajema svojo moč dobiva
9. dobivati kaj v območje svojega delovanja: ladjo zajema vrtinec / naše kraje zajema neurje / požar že zajema ves gozd; pren., ekspr. pesnika je z vso silo začel zajemati novi umetnostni tok
// ekspr., z oslabljenim pomenom izraža nastopanje stanja, kot ga določa samostalnik: zajema ga malodušje; začel ga je zajemati nemir
● star. zgodba ga je živo zajemala zanimala; ekspr. zajemati znanje z veliko žlico zelo intenzivno se izobraževati; publ. zdravstveni dom zajema pod okrilje dvesto tisoč prebivalcev skrbi za
    zajemáje :
    jedli so, zajemaje iz skupne sklede
    zajemajóč -a -e:
    ustavil se je, zajemajoč zrak; ustvarjalec, zajemajoč iz ljudske glasbe
    zajéman -a -o:
    znanje, zajemano iz knjig
Celotno geslo Vezljivostni G
zgledováti se -újem se nedovršni glagol, glagol ravnanja
kdo/kaj ravnati se po kom/čem
/Kot novinec v stroki/ se je zgledoval po starejših sodelavcih.
Število zadetkov: 77