Zadetki iskanja
// ustvarjanje, katerega izrazna oblika je umetniško delo iz slik na filmskem traku: film se uvršča med vidnejše dosežke jugoslovanske kinematografije
- 1. navadno s prilastkom povprečne vremenske razmere, značilne za določen kraj ali področje, podnebje: nezdrava klima; kraj ima ugodno klimo / priporočajo mu spremembo klime / alpska, gorska, morska, tropska klima; suha, vlažna, zmerna klima / umetna klima
♦ geogr. kontinentalna klima z ostro zimo in vročim poletjem; sredozemska klima subtropska klima z milo, deževno zimo in suhim, vročim poletjem; subtropska klima
// publ. duhovno ozračje, vzdušje: družbena klima; ti dogodki so povzročili težko politično klimo; ustvarjanje neznosne klime v delovnem kolektivu - 2. žarg., teh. klimatska naprava: klima ni delovala
ustvarjanje identične kopije izvirnega organizma ali stvari: reprodukcijsko kloniranje; kloniranje človeka; Znanstveniki priznavajo, da je stopnja uspešnosti pri kloniranju živali še vedno zelo nizka E ↑klonírati
// komediografska dela, komedije: značilnost Gogoljeve komediografije
// nav. mn., ekspr. kar zakriva resnično podobo, stanje česa: ograditi se s kulisami; vse je bilo le varljiva kulisa
● ekspr. pogledati za kulise spoznati stvari, dogajanja, ki niso javna, vidna; ekspr. narediti kaj za kulisami naskrivaj
♦ gled. kaširati kulise z nanašanjem lahkih materialov na gladko površino kulis doseči plastičnost; rad. zvočna kulisa gramofonski ali magnetofonski posnetek zvokov, šumov za ustvarjanje iluzije prizorišča; teh. kulisa del mehanizma, ki z žlebom, izrezom določa gibanje vzvoda, droga; vrtn. parkovna kulisa rastline ali skupina rastlin, ki delijo, zapirajo prostor
- 1. skupek dosežkov, vrednot človeške družbe kot rezultat človekovega delovanja, ustvarjanja: raziskovati stare kulture; spomeniki izumrlih kultur; stičišče dveh kultur; antična, srednjeveška kultura; evropska, orientalska kultura; gotska, grška, rimska kultura / duhovna zlasti na področju miselnega ustvarjanja, materialna kultura zlasti na področju tehničnega ustvarjanja
// človeško delovanje, ustvarjanje, katerega rezultat so ti dosežki, te vrednote: mešanje kultur na področju Evrope; razvoj novejših kultur; vplivi grške, rimske kulture; kultura in civilizacija - 2. ed. dejavnost, ki obsega področje človekovega umskega, zlasti umetniškega delovanja, ustvarjanja: financiranje kulture in znanosti; področje kulture; skrbeti za hitrejši razvoj kulture / sekretariat za prosveto in kulturo / dom kulture / razvoj filmske, glasbene kulture
// dosežki te dejavnosti: ustvarjati kulturo; je dober poznavalec slovenske sodobne kulture; zanimanje za kulturo / publ. množična kultura namenjena širokemu krogu ljudi
// poznavalci sodobne slovenske filmske, glasbene kulture - 3. ed., navadno s prilastkom lastnost človeka glede na obvladanje, uporabljanje splošno veljavnih načel, norm, pravil pri vedenju, ravnanju: imeti zelo visoko kulturo; ekspr. s takim vedenjem prav gotovo ne kažeš svoje kulture; človek brez kulture / splošna kultura in razgledanost; pomanjkanje srčne kulture
// s prilastkom lastnost človeka, družbe glede na obvladanje, uporabljanje delovnih načel, pravil, dosežkov določenih področij pri delu: ima visoko filmsko, gledališko, pevsko kulturo; uprizoritev tega dela zahteva izredno visoko govorno kulturo; igralec je presenetil z izrazito igralsko kulturo; zbori s precej visoko pevsko kulturo; tehniška kultura naših ljudi; prizadevanja za boljšo zdravstveno kulturo / kultura pesnikovega izraza; kultura mišljenja / kultura trgovanja še ni dovolj razvita - 4. ed., v zvezi telesna kultura dejavnost, ki si prizadeva zlasti za razvijanje in ohranjevanje človekovih telesnih sposobnosti in zmogljivosti: posvetiti večjo skrb telesni kulturi; ustvariti pogoje za razvoj telesne kulture; doseči množičnost v telesni kulturi / visoka šola za telesno kulturo
- 5. agr. rastlina, ki se goji, prideluje za prehrano in (industrijsko) predelavo: menjavati kulture na istem zemljišču; uvajati donosnejše kulture; proti mrazu odporne kulture / jesenska kultura; krmne kulture; oljka in druge mediteranske kulture
// gojenje take rastline: pospeševati kulturo bombaža; zemlja, primerna za kulturo riža - 6. biol. umetno razmnoženi mikrobi, celice: kultura je negativna; zasejati kulturo na novo gojišče; čistost kulture
// gojenje teh mikrobov, celic: preiskati kri, tkivo s kulturo
♦ arheol. belobrdska kultura materialna kultura južnih Slovanov zgodnjega srednjega veka; halštatska kultura; kesteljska kultura avarska in slovanska materialna kultura zgodnjega srednjega veka s središčem v Panoniji; ketlaška kultura materialna kultura zgodnjega srednjega veka s središčem v jugovzhodnih Alpah; latenska kultura; megalitska kultura; kultura žarnih grobišč; kultura mostiščarjev; etn. ljudska kultura materialna, družbena in duhovna kultura posameznega ljudstva, naroda; lingv. jezikovna kultura gojenje, razvijanje knjižnega jezika; lastnost koga glede na obvladanje jezika
// umetniško ustvarjanje, ki izhaja iz tega nazora: pisatelj se je odrekel larpurlartizmu, ki ga je dotlej gojil; zaiti v larpurlartizem; pren., ekspr. organizacijski larpurlartizem
- 1. lit. literarno ustvarjanje, katerega izrazna oblika je lirska pesem: lirika, epika, dramatika / ta pesem je čista lirika ki izraža le čustva
// lirske pesmi: Prešernova lirika; izbor slovenske lirike / domoljubna, ljubezenska, refleksivna lirika; lirika v prozi - 2. knjiž. liričnost, čustvenost: vpletati v pripoved liriko / ta prizor je lep primer plesne lirike
// nanašajoč se na čas med prvo in drugo svetovno vojno: raziskovati medvojno literarno ustvarjanje
1. ustvarjanje novih besed: Slovenistično jezikoslovje še nima raziskav, posvečenih izključno teoretičnim vprašanjem neologije, niti aplikacije v slovarju neologizmov
2. jezikosl. beseda ali zveza, ki še ni splošno uveljavljena; neologizemSSKJ: Ekvivalentnost pač terja od prevajalca, da si kako besedno igro (kar naštevate, so v veliki meri besedne igre) ali neologijo izmisli E ← nem. Neologie ← frc. néologie iz (↑)neo… + tvor. od gr. lógos 'beseda, govor'
// novelistična dela, novele: Tavčarjeva novelistika
- 1. ugodno ali neugodno duševno stanje kot posledica celotnega čustvenega doživljanja: navdaja ga slovesno občutje; občutje tujosti; upirati se občutju, ki ga budi umetnina
♦ psih. življenjsko občutje duševno stanje, kot ga označuje trajnejši čustveni odnos do življenja
// kar izraža, kaže tako duševno stanje v umetnini: otožno občutje pesmi / imeti pri slikanju smisel za občutje - 2. knjiž. občutek: občutje bolečine / ni mogoče popisati občutij tistih trenutkov; doživljanje elementarnih človeških občutij; občutje zadrege
- 3. knjiž. razpoloženje, ozračje: po nekaj kozarcih je zavladalo prav prijetno občutje / epično občutje tistih dni / ustvarjanje scenskega občutja
♦ ekon. oplojevanje vrednosti v kapitalistični ekonomiki ustvarjanje presežne vrednosti v proizvodnji
program, ki omogoča izvajanje računalniških operacij, navadno ustvarjanje, prirejanje kakega drugega programa: Novo orodje je namenjeno pretežno profesionalnim oblikovalcem: proizvajalcem posebnih učinkov za filme, razvijalcem iger E = cslov. orǫdije, hrv., srb. òrūđe 'orodje', stčeš. orudí < pslov. *orǫdьje, morda k (↑)réd
// dati, postaviti v sredino, središče: usodo glavnega junaka je v povesti osredinil
- osredínjen -a -o: vsa njegova skrb je osredinjena na družino
// pesniška dela, pesmi: za pesništvo značilne besede / avantgardno, ekspresionistično pesništvo; ljudsko pesništvo
♦ lit. baladno, himnično pesništvo
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- 5
- Naslednja »