Zadetki iskanja
Vorenc
persona ž, F7, gemoniae, loltre, ṡlaſti ṡa te malefic perſone; heroum, heroi, en grob ſturjen h'zhaſti ene ṡhlahtne perſone; jus personarum, praviza katera perſono anṡedene; persona, -ae, ena zhloveṡka perſona, ena perſona v'eni Comedji, enu oblizhje ṡa ſhème; personarum acceptio, velanîe teh perſón; quinio, tá peteri, ali pèt perſon
Svetokriški
pisan -a prid. 1. pisan, različnih barv: de bi kej mazhiku v' roke neprishle, sakaj de ſi lih je piſsan im. ed. m mu nej savupat ǀ nej roshize taku frishne, inu piſſane rod. ed. ž, de bi ſuha, inu uviela neratala ǀ Jeſt bi hotel imeti Eniga kojna, de bi imel glavo, urat, harbet, noge, inu trebuh kojnski, rep pak piſſan tož. ed. m, shpeglaſt, inu lep raunu kakor ga ima ta tiza pau ǀ de bi tebi, offrali tiga beliga labuda, tiga piſſaniga tož. ed. m ži. shtigilza ǀ Goſpodariou ſyn je tebi taiſti Moderz, taiſto piſſano tož. ed. ž Kitlo kupil ǀ kadar bi vidili, de edn blatu v'eni piſsani mest. ed. ž shkatli hrani ǀ oſſenize ſo eni piſſani im. mn. m zhervie ǀ lete pomenio sheme, katire ſo piſſane im. mn. ž ǀ ta muha sazhne leitat okuli teh piſſanih rod. mn. ſidou ǀ Ta tiza Pavu je ſilnu offerna, inu preuſetna, kadar ſvoje lepet piſsane tož. mn. ž peruti gleda ǀ te roshize nyh piſſane tož. mn. ž/s pereſſa polsdigneio ǀ s'temi piſſanimi or. mn. roſhizami, inu s'selenem sheliszom 2. napisan: Ta pushtob F, Ferahtan je napek piſsan im. ed. m ǀ v'tej piſsani mest. ed. ž sapuvidi 3. zapisan: kadar bosh kejkaj moj Priatel v'leteh pridigah nashal de nebode prau piſsanu im. ed. s, ali rezhenu, taku pohleunu tebe s'beſsedami Iuliana Toletana proſsim ǀ od njega stoij piſsanu im. ed. s ǀ kakor Iacobavij otrozij, od katerijh ſtoj piſſanu im. ed. s ǀ v' djanju teh Iogrou piſsanu tož. ed. s najdem ǀ Boetius je piſſanu tož. ed. s puſtil 4. popisan: v' desnizi je dershal ene Bukve od ſnotri, inu od ſunai piſſane tož. mn. ž
Vorenc
pod3 m, F3, contignatio, v'kup stavlenîe eniga vodra verh druṡiga, tudi podi, ali ſtropi v'eni hiſhi; laquear, -ris, s'tramu ṡgurni pod; solarium, tá ṡgurni ſtrob, ali pod
Vorenc
Celotno geslo
NESSJ
Vorenc
pohištvo s, F6, aedificium, -cÿ, zimper, ẛydanîe, pohishtvu; frivola, -orum, ſhleht pohiſhtvu; hypaethrus, -a, -um, enu pohiſhtvu pod nebam preṡ ſtréhe; ruta casa, pohiṡhtvu v'eni hiſhi, kar ṡhebel, ali zhaul ne darṡhy; supellex, vel suppellex, -lis, pohiſhtvu, vſá ṡhleht hiſhna poſſoda; tabulae matrimoniales, ṡhenitovanîa, ali pohiṡhtva piſma
Vorenc
ponva ž, F7, authepsa, -ae, tudi ponva s'ogniam ẛa jedt ſagreiti; cucuma, ena ṡheléṡna, ali kuffraſta ponva; patenarius, -a, -um, kateri v'eni takeſhni ponvi kuha; patina, -ae, ena ṡkléda, ali ena ponva pres ṡhtila; sartago, -nis, ponva, ponou ṡa zvertje; taganita, pohanîe v'ponvi; testus, ponva ṡa poṡhtete, ali torte; prim. ponov, povna
Svetokriški
postelja -e ž postelja: tvoja poſtela im. ed. bo ena terda skala ǀ mehka postela im. ed. ſe vam bo terda, kakor kamen sdela ǀ ſim na levi ſtrani poſtele rod. ed. vidila eniga Samuriza ǀ bolan leshim is poſtele rod. ed. nemorem ǀ Po nozhi na tihama je s' poſtele rod. ed. vſtaiala ǀ s'ene postele rod. ed. v'to drugo vaſs bodo preklàdali ǀ fironk od poſtile rod. ed. potegne ǀ ta ſanikerna nej hotela s'poſtele rod. ed. vſtati ǀ ſi nevupa s'postele rod. ed. gori vſtati ǀ ſpoſtele +rod. ed. ſe nej mogla giniti ǀ je spoſtele +rod. ed. skozhil ǀ nej mogal is spostele +rod. ed. vſtati ǀ grè h' poſteli daj. ed. ſvoje tovarshize ǀ Na mejſti Mujshkre en Angel je poſtelo tož. ed. ſtlal tej bolni Eliſabethi Raitenſi ǀ vſo poſtelo tož. ed. je smozhel ǀ na taisto postelo tož. ed. je to nasramno sheno k'sebi vabu ǀ je bila pripravila eno poiſtelo tož. ed. is gartrosh ǀ vſak dan ima na ſvojo postela tož. ed. ſe poſtavit ǀ od mise v'postelo tož. ed. vaſs morio neſti ǀ ſe poloshj napostilo +tož. ed., rekozh vſej bom na moj poſteli vumerl ǀ je na ſmertni poſteli mest. ed. leshal ǀ v'eni posteli mest. ed. sta ukupaj ſpala ǀ pot poſtelo or. ed. ſe valaio ǀ hudizhi, kateri ſo okuli teh poſtel rod. mn. hodili ǀ Mehkam poſtelam daj. mn. ſo odpovedali ǀ ſim ſe valal po mehkih poſtelah mest. mn.
Vorenc
potrden del., F2, autenticus, -a, -um, prou laſtán, potardèn, kar pride ali ſe ſtury od imenitnih, inu poglavitih ludy; investitus, -a, -um, lipú oblizhen: v'eni oblaſti poterden
Vorenc
prebivanje1 s, F7, basileya, enu krailevu prebivanîe, tá nar lepſhi paláz, ali cerkou; contubernium, druṡhtvu, druṡhba, v'kupai ẛhivénîe, ali prebivanîe teh ṡholnerjeu, ali prebivaliszhe; conversatio, v'kúp prebivanîe, dobru ṡaderṡhanîe, pogovarjanîe; convictus, -ctus, po ordungi reja, v'kúp prebivanîe, vſakdanîa hrana, druſhtvu; habitatio, prebivanîe; penates, tudi tú domazhe prebivanîe; peregrinatus, vandranîe, ali v'eni ptuji deṡheli prebivanîe
Vorenc
ptuj prid., F9, abalienâre, odvsèti, odlozhiti, odvlézhi, odvrézhi, prózh dati, v'ptuje rokè dati; alieno, -are, v'ptuje rokè perpraviti, oddati, dergam dati; lautia, -orum, dary inu ſhenknege, katere ſo Rimlani ptuim Ambaſhatoram, ali oblaſti ſlam poſhilali; peregrè, v'ptuji deṡheli; peregrinator, vandrar v'ptuje deṡhele, berázh, rumar; peregrinitas, vandranîe, ali v'eni ptuji deṡheli prebivanîe; postliminio redire, ṡupèt naṡai na ſvoi dum priti, is ptuje rokè ṡupèt v'roke tega praviga goſpuda priti; relegare, v'ptuje deṡhele perſoditi; vinum exterum, vel peregrinum, unanîe, ali ptuje vinu
Vorenc
regirati2 nedov., F3, graſsari, pleiniti, rupati, regerati, v:g: kuga regira; morbus vernaculus, boléṡan, katera li v'enim meiſti, ali v'eni desheli regiera
Vorenc
skriven1 del., F4, abstrusus, -a, -um, odpahnên, ẛatiſnên, ẛadélan, ẛamaſhen, ṡkriven; conditus, -a, -um, ṡkranîen, ṡkriven; reconditus, -a, -um, ṡkriven, ṡkranîen, vtaknên; subnubilus, -a, -um, enu malu oblazhin, ali s'oblaki ṡkriven n a j s k r i v n e j š i, penetrale, -lis, vel penetralis, et le, tú cilú ṡnotarshnîe v'eni hiſhi, ali v'Cerqui, tú narṡkriunéſhe meiſtu
Vorenc
skušanje1 s, F8, conamen, conatio, conatus, -us, ṡkuſhanîe; empiricus, kateri nikár is kunṡhti, ampák is ſamim ṡkuſhanîam arznuje; gymnas, -dis, enu vadenîe, pofliſſanîe, ṡkuſhanîe v'eni, inu drugi rizhei; periclitatio, vaganîe, ṡkuſhanîe; praetentatus, -tus, tú poprei ṡkuſhanîe, poprei vaganîe; proludium, -ÿ, preygranîe, poprei ygranîe, ali ṡkuſhanîe; sphaeromachia, -ae, tú vadenîe, ali ṡkuſhanîe te ygre, ali v'tei ygri s'ṡhogo; subreptio, occulta tentatio, ṡkrivnu ṡkuſhanîe
Vorenc
snaga2 ž, F8, amplustre, velika, inu lépa ſnaga v'eni barki; armilla, -ae, ſnaga na rokah, na rokah rinke, ketinize, ẛlate ẛapojnize, ẛhnore; bulla, -a, zir, ali ſnaga tega garla; decor, -oris, ſnaga, zir, lépa ſhtalt; dextrale, ſnaga deſnize; mundus mulieribus, ſléherna ṡhenṡka ſnaga, inu zir; ornamentum, -ti, ſnaga, zir; ornatus, -us, zir, ſnaga, ſprava k'lipoti, zhednoſt, liṡhpanîe
Vorenc
sodba ž, F16, arestum, sive decretum, v'ſodbi ṡrekanîe, reẛlozhenîe, rihtnu porozhenîe; censura, idem ac judicialis punitia, ſposnanîe ene ẛhtraffinge ṡkusi ſodbó; concisio, ẛdroblenîe, tudi ſodba; crisis, ſodba, ſojenîe, obſojenîe; decemviri, deſſet moṡhy v'eni pravdi, ali ſodbi; judicatio, ſodba, pravda; judicialis, -le, kar h'pravdi, ali ſodbi ſliſhi, pravdarṡki; judicialiter, s'pravdo, s'ſodbó; judicium, ſodba, obſojenîe, prauda, rihta, ṡaſtopnoſt; jus dicere, ſodbó oṡnaniti; morbi crisis, ſodba zheṡ boléṡan, kadar ſe natura s'boléṡanjo ṡkuſha; rogare sententiam, ſodbó pegerovati, ali proſſiti; sententia, -ae, modru rezhenîe, modra beſſéda, ali pergliha, ali pripuviſt, reṡlozhik, ſodba; sententiam ferre, obſoditi, ſodbo ſturiti; temerarium judicium, negviſhna ſodba; tranquilitas judicÿ, mehkota te ſodbè
Vorenc
sosed m, F9, accola, -ae, blishni mejásh, ali ſoſſed, en nesnani v'eni desheli; confinis, confinarius, mejáṡh, ſoſſid, perkrainik; convicaneus, bliṡhnî ſoſſid; paraecus, -ci, en ſoſſid; paricida, -ae, vbyenyk ſvoiga ozheta, ali matere, ali ſoſſéda; proximus, -a, -um, bliṡhnî, raven ſoſſed, tá narbliṡhniſhi; viciniſsimus, narbliṡhniſhi, ſoſſid; vicinus, -ni, ſoſſid; vicinus, -a, -um, bliṡhnî ſoſſid
Svetokriški
spati spim nedov. spati: druſiga neſna, ampak jeiſti, pyti, inu ſpati nedol. ǀ vſe skuſi tauzheio inu pilio, de cilu ſoſedje spati nedol. nemorio ǀ edn bo sdrau, inu veſſel shal ſpati namen., inu s' jutru ga bodo mertviga neshli ǀ vſaki ſi ſvojo loterzo grè ſpat namen. ǀ Jeſt ſpim 1. ed., inu dremam, moj General Timotheus pak zhuje, inu vahta ǀ cello nuzh ſlatku gori spish 2. ed. ǀ pauh, katiri cello ſimo ſpij 3. ed. ǀ De ſi lih edn dolgu zhaſſa ſpi 3. ed., vener k' ſadnimu ſe prebudj ǀ zhlovek sdaj zhuje, sdaj spi 3. ed. ǀ dekliza nej mertva, ampak spy 3. ed. ǀ Lazarus ſpy 3. ed., ter grem njega sbuditi ǀ kadar mij Spimo 1. mn., inu cilu na nashe Isvelizhejne posabimo ǀ vy nikar li ſamu dremate, ſpite 2. mn. v' Zerkui ǀ dremate pak, inu spite 2. mn. kakor de bi nebilij en teden spalij ǀ sdaj truplu li pozhivaj, inu s'myram ſpij vel. 2. ed. ǀ Spy vel. 2. ed. li inu pozhivaj ǀ en dan kadar je ſpal del. ed. m Zvergilzi ſo bily planili zhes njega ǀ bosh spal del. ed. m, kakor Peter v'jezhi s'ketnami svesan ǀ do beliga dneva je ſpala del. ed. ž ǀ ukupaj per eni misi sta jedla, v'eni hiſhi ſpala del. dv. m ǀ leta dua ſta is ene sklede ieidla, inu veni poſteli Spala del. dv. m ǀ na goli ſemli en kratik zhaſs ſo ſpali del. mn. m ǀ malu bodo spali del. mn. m, inu jejdilij ǀ kakor de bi nebilij en teden spalij del. mn. m ǀ po nozhi te druge Nune ſo ſpale del. mn. ž
Vorenc
srednje sam., F3, medium, -ÿ, tú ſrédnîe, ſreidoſt, ſréda; modiolus, -li, tú ſreidnîe v'kolleſſi, tú peiſtu; umbo, -onis, tú ſreidnîe v'eni tarzhi, ali ṡhziti
Svetokriški
strah -a/-u m strah: vener sledni strah im. ed. nej dober, inu huale vureden ǀ ſtrah im. ed. je dober, sakaj kadar v'eni hishi, v'enem mesti, ali desheli nej straha rod. ed., temuzh ſledni sturj, kar hozhe tankai malu dobriga, inu brumniga ſe bode nashlu ǀ vender pres vſiga ſtraha rod. ed. hushi s'ſvoymi grehy ſo ga martrali ǀ satorai nej greha de bi ga nedopernesli pres vſiga ſtrahu rod. ed. ǀ Od nuza tedai strahu rod. ed. Boshijga danaſs ijm bodem govuril ǀ shene imaio od nature ſerze k'andohti nagnenu, inu h'ſtrahu daj. ed. Boshimu ǀ Aku hozhesh dolgu shiueti, imej strah tož. ed. Boshij ǀ lubio ſvoje otroke, inu vuzhè ſtrah tož. ed. boshj ǀ te druge bò v'ſpodobnim ſtrahu mest. ed. dershala ǀ v'tuoijm s. strahu mest. ed. ſe bodem pofliſsal ǀ sa tiga volo v' ſtraku mest. ed., inu v' shaloſti shivè ǀ potle je zhiſtu, inu v' ſtrahi mest. ed. Boshim shivil ǀ de bi naſs v'ſtrahu mest. ed. dershal ǀ ſe pofliſsa v'strahu mest. ed. Boshijm jeh srediti ǀ leta yh opominala v'ſtraku mest. ed. Boshym shiveti ǀ s' ſtraham or. ed. ſe paſſeio ǀ G. Bug je hotel dati nam saſtopit s' kakorshno andohtio, straham or. ed., inu pohleunoſtio imamo v' zirkui prebivat ǀ s'tem S. Strahom or. ed. Prerok David je vſelej shal v'Tempel ǀ s'ſtrahom or. ed. je v'Cerkvi ſtal ǀ S. Auguſtinus s'straham or. ed. vezhkrat je djal ǀ s'ſtraham or. ed. Boshjm vaſhe dellu bote opravili
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- 5
- Naslednja »
Število zadetkov: 93
Dostopnost