Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Vorenc
strop m, F4, contignatio, tudi podi, ali ſtropi v'eni hiſhi; fornicare, gvelbati, gvelbe, ali ſtrope délati; lacunar, ſtrop; solarium, tá ṡgurnî ſtrob, ali pod
Vorenc
ščit m, F14, cetra, -ae, en maihin ſhpanski ṡzhit, ali tarzhiza; clypeus, en ẛzit, tarzha, bramba na rokah; mille clypei, tavṡhent ṡzitou; parma, -ae, en maihin ṡzyt, ali tarzha ṡa peiṡzhe; parmatus, -a, -um, eden s'enim takeſhnim ṡzytam branên; parmularius, -rÿ, kateri take ṡzyte, ali tarzhe déla, ali nuza; pelta, -ae, Polovizo eniga okrogliga ṡhzyta, ali tarzhe; peltatus, -a, -um, kateri eno tako polovizo ṡhzyta nuza, ali noſſi; rationale, -le, naperſnik, na perſih ṡhzyt; scutarius, -rÿ, eden kateri ṡhzite, ali tarzhe déla; scutatus, -a, -um, scutifer, kateri ṡhzit noſſi, ali ima; scutum, -ti, tarzha, ſhilt, en ṡhzit, ali kai okrogliga; tragula, -ae, ena ſorta ſulize, ali ṡhyde, neikadai ſe je vtikala v'ṡzit; umbo, -onis, tu ſreidnîe v'eni tarzhi, ali ṡhziti
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: ščit m, cetra, -ae, shzhit. Hyp.410
Vorenc
šema ž, F3, larva, -ae, ena nozhna poſháſt, ſhema; larvatus, -a, -um, ſhemaſt, po puſtnu oblizhen, narien v'ſhemah; persona, -ae, ena zhloveṡka perſona, ena perſona v'eni Comedji, enu oblizhje ṡa ſhème
Svetokriški
škatla -e ž šatulja: Kaj bi rekli N: N:, kadar bi vidili, de edn blatu v'eni piſsani shkatli mest. ed. hrani, slatu pak pusti de v'blati ſe vala (I/1, 148) ← it. scatola, srlat. scatula ‛zlata skrinjica, šatulja’ < castulus ‛zaboj, košara’, kar je manj. izposojenke iz stfrank. kasto ‛zaboj’.
Svetokriški
škatlica -e ž skrinjica, šatuljica: krajliza Cleopatra v'eni slati shkatilci mest. ed. s'ſabo je noſsila eniga ſtrupeniga gada (I/1, 141) → škatla
Vorenc
tarča ž, F9, clypeus, en ẛzit, tarzha, bramba na rokah; meta, -ae, zyl, tá dulni malinṡki kamen, tarzha; parma, -ae, en maihin ṡzyt, ali tarzha ṡa peiṡzhe; parmularius, -rÿ, kateri take ṡzyte, ali tarzhe déla, ali nuza; pelta, -ae, Polovizo eniga okrogliga ṡhzyta, ali tarzhe; scopus, en zyl, ali tarzha, v'katero ſe ſtréla; scutarius, -rÿ, eden kateri ṡhzite, ali tarzhe déla, ali batize; scutum, -ti, tarzha, ſhilt, en ṡhzit, ali kai okrogliga; umbo, -onis, tú ſreidnîe v'eni tarzhi, ali ṡhziti
Vorenc
vagati nedov., F24, adagia sunt: dobru je na Boshye oblube vagati; aleam jacere, vagati, ſrèzho ṡkuſſiti; aſsipondium, kar en funt, eno librizo vaga; dipondiarius, -a, -um, kar dvá funta vaga; librare, vagati, vehtiti, luzhiti; periclitatus, -a, -um, kateri je vagal, inu je bil v'eni nevarnoſti; ponderare, vagati, reṡmiſliti; tentare fortunam, ſrèzho ṡkuſhati, vagati
Svetokriški
valjati -am nedov. valjati: Sapovej en velik ogin perpravit, ter S. Agatho po taiſtem ulazhit, inu vallat nedol. nago ǀ vy blatu vashiga teleſsa v'snashnih hishah, inu v'zhistim gvantu hranite, dusho pak pustite v'blati teh grehou valat nedol. ǀ ſim ſe valal po mehkih poſtelah, sdaj hudizhi po pakli mene valaio 3. mn. ǀ nergreshnishi ſim shivil, inu sapuvid Boshio pod nogami valal del. ed. m ǀ ta ſod ſo po plazu valali del. mn. m valjati se 1. valjati se: de bi ſe imela naga po bodezhah ternah valati nedol. ǀ v' blati te nezhiſtoſti, kakor ena shivina ſe valat nedol. ǀ sdaj ſe valash 2. ed. v' poſteli teh grehou ǀ nah po tem bodezhijm ternu ſe vala 3. ed. ǀ ſe v' blati te nezhiſtoſti uala 3. ed. ǀ Nej mogozhe de bi zhlovik v' blati ſe valal del. ed. m, inu de bi ſe neublatil ǀ neperpuſtij de bi ſe jeſt kokar ena shivina v' blati te nezhiſtoſti valala del. ed. ž 2. biti nepospravljen: Kaj bi rekli N: N:, kadar bi vidili, de edn blatu v'eni piſsani shkatli hrani, slatu pak pusti de v'blati ſe vala 3. ed. ǀ polomneni shulini, kateri pot poſtelo ſe valaio 3. mn.
Vorenc
vandranje s, F3, migratio, ſelenîe, vandranîe, preſelenîe; peregrinatio, vandranîe, rumanîe; pregrinitas, vandranîe, ali v'eni ptuji deṡheli prebivanîe
Vorenc
znotršnje (z'notršnje) sam., F2, penetrale, -lis, penetralis, et le, tú cilú ṡnotarshnîe v'eni hiſhi, ali v'Cerqui, tú narṡkriunéſhe meiſtu; varus, -ri, kateri pruti s'notarſhnîmu ima koſty krumpaſte
Vorenc
žebelj m, F4, clavus, zhaul, ẛhibel, zvek, batiza; confibula, -ae, en zhavel, ali ṡhebel, s'katerim ſe pleh, ali panti perbijajo; impages, impagis, en notar ṡabyt ṡhebel, zhaul, ali klin; ruta caesa, pohiṡhtvu v'eni hiſhi, kar ṡhebel, ali zhaul ne darṡhy
Vorenc
ženof m, F4, buprestis, enu ẛeliṡzhe grenku ẛhenofu podobnu, divji ohraut; intinctus, -us, nemakanîe v'eni dobri ṡhupi, ali v'ṡhenofi; oxyporum, -ri, ſalṡha s'mozhniga ṡeliṡzha ſturjena, s'jeſſiha, ṡhenoffa, popra, inu zheſna; sinapi et sinapum, -ui, ṡhènof
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: ženof m, erysimum, dolge ſhenof Scopoli; glej opombo pri geslu dolg
Vorenc
župa ž, F12, caro jurulenta, meſſú v'ṡhupi; embamma, -tis, ſléherna ṡhupa ẛa namakanîe; garum, -ri, ribja maſt, ali ṡhupa, ena ſlanina; intinctus, -us, nemakanîe v'eni dobri ṡhupi, ali v'ṡhenofi; jus, -ris, ṡhupa; jusculum intritum, nadroblena ṡhupa; mustum lixivium, moṡht, kateri ſe ṡhupa imenuje; offa, tudi goſt mozhnik, ali krúh v'ṡhupi namozhen; panada, panadella, -ae, ena panadiza, s'kuhaniga kruha ṡhupa, ali mozhnik; retrimentum, -ti, en vun ſtlazheni, ali oṡmen[!] ṡhoft, ali ṡhupa; shupa, ſhupa [str. 265a ]; thermopotare, gorke ṡhupe pyti
Število zadetkov: 93