Zadetki iskanja
Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar
Pleteršnik
čàs, čása, m. die Zeit; čas beži; s časom, mit der Zeit; po času bo naše ime pozabljeno, mit der Zeit, Dalm.; dolgo časa je žaloval, lange Zeit; malo časa je pri nas stanoval; črez malo časa, über eine kleine Weile, Cig.; za malo časa, nach einer kleinen Weile; pred malo časom, vor einer kleinen Weile, Cig.; ta čas (tačas), mittlerweile; ta čas (tačas), ko smo igrali, indessen wir spielten; do časa, einstweilen; za čas, ad interim, Cig., Jan.; na čase, bisweilen, Dol.; v časih, v časi, bisweilen; pogl. včasih, včasi; čas prodajati, faulenzen, müßig sein, C.; nimam časa (po nem.) = ne utegnem; dolg čas, die Langeweile, kratek čas, die Kurzweile (po nem.); dolg čas mi je bilo; od dolgega časa ne vem kaj početi; kratek čas delati komu, jemanden unterhalten; — za božji čas! um Gottes Willen! za božji čas, kaj ti je? Jurč.; dober čas! (to se reče pri napivanju), Rib.-Cig.; — ein Zeitabschnitt: jesenski, zimski čas, die Herbst-, Winterzeit; jutrnji čas zlat čas, Morgenstunde hat Gold im Munde, Cig.; božični čas, die Weihnachtszeit; vmesni čas, die Zwischenzeit, das Intercalare, DZ.; nekdanji, stari časi, das Alterthum; to so bili zlati časi, das waren goldene Zeiten; za njegovega časa, zu seiner Zeit, Dalm.; — v slovnici: pretekli, sedanji, prihodnji čas; — die bestimmte Zeit, der Zeitpunkt; zadnji čas je, da začnemo, es ist die höchste Zeit anzufangen; čas je bilo, denar jemati, Ravn.-Mik.; o pravem času, zur rechten Zeit; o svojem času, seinerzeit; tudi: svoj čas; otrokom (dota) prav pride svoj čas, Jurč.; za časa, so lange es noch Zeit ist; Met.; rechtzeitig, Nov.; tudi: frühzeitig; varneje je zjutraj za časa hoditi z Gorjancev, Jurč.; na času je, sie ist hochschwanger; Cig.; ona ima svoj čas, sie hat die monatliche Reinigung, Cig., C.; — der Augenblick; vsak čas bo prišel, jeden Augenblick muss er kommen; — k času, sogleich, Z., (h časi, Mur.), = v časi, vzhŠt.; — (= -krat: petčas = petkrat, C.; sih čas, jetzt, Fr.-C.).
Pleteršnik
pǫ́kniti, pǫ̑knem, vb. pf. = počiti 1), 2), Cig., Jan., Cig. (T.), M., DZ.; včasih je poknila kaka suha veja, Erj. (Izb. sp.); — ausbrechen: ogenj pokne sredi vasi, Vrt.; vojska pokne, Vest.; bitva pokne, Vrt.
Pleteršnik
stȓd, -ȋ, f. der Honig, Guts., Mur., Cig., Jan., Gor., Kor., Savinska dol.; divja s., der Lufthonig, Cig.; kosmata s., der Rauhhonig, Cig.; bela s., der Jungfernhonig, Cig.; kjer imajo dosti strdi, tam jo včasih po steni mažejo, Št.; (strd, m., Boh.).
Pleteršnik
Slovar stare knjižne prekmurščine
Prekmurski
čási prisl. včasih: ſze glih nám csáſzi vidi SM 1747, 73; Csáſzi klecsécs KŠ 1754, 148; Csáſzi prvle KŠ 1754, 183; ſze csáſzi od Bogá ſzkusávajo KMK 1780, 30; Csi ſze gli nám csáſzi vidi BKM 1789, 314; ober toga je csáſzi csáſzi kaj dávao KM 1790, 28
Prekmurski
gdàte prisl. včasih: Te jálen toti isztino Pred szvêtom gdate szkrije KAJ 1848, 189; Gdate táblo obrnéjo, i teda sze i nyé drüga sztrán viditi dá KAJ 1870, 9
Prekmurski
gdète prisl. kdaj kdaj, včasih: pod méhkim bradinyem sze je gdete nistera csiszta vretina bliszcsala KAJ 1870, 80; Gdete je bole mrzlo, gdete bole toplo KAJ 1870, 92
Prekmurski
Prekmurski
nègdanègda prisl. včasih: da negdanegda za csaszkratejnye páli presteti premore KOJ 1845, 5; Negdanegda ga denok dú'snoszt primora KOJ 1845, 31
Prekmurski
nèšterouč prisl. večkrat, včasih: dönok sze znájo nesteroucs ali j, ali drüge pomágajoucse ali vküpprikapcsüvajoucse litere zmeszvteknoti KOJ 1833, 42
Prekmurski
nìgda prisl.
1. nekdaj, nekoč: Katechismus, dávno nigda, po D. Luther ſzpiſzani TF 1715, 1; ino akoſze glih nigda nigda katechismus reczitüje TF 1715, 5; tá korouna, Stero nám dá Kriſztus nigda KŠ 1754, 274; Korinthus meſzto, ſtero je nigda vu velikom trstvi plavalo KŠ 1771, 487; i nej ſzmo ſze bojali, ka bi náſz nigda na veke ſzkváro KM 1780, 77; Vſze tou, ka je ſztvorjeno nigda dicsi BKM 1789, 378; goſzpoudi, ki je li nigda nigda mogao poglédnoti KM 1790, 74; Za jálnoſzt naso v-Ádami nigda, v-ſtero ſzmo ſzpadnoli SŠ 1796, 94; je Boug blagoſzlovo, kakti nigda Tóbiássa je prigledno SIZ 1807, 4; Hercegovina, Bosnia i Albánia szo 'ze od nigda törszka dr'zéla AI 1875, kaz. br. 3
2. kdaj, včasih: on haszek, steri sze zná nigda po etoj knigi szpraviti KOJ 1833, V; Nigda i mêsec svetlost dáva BJ 1886, 35
1. nekdaj, nekoč: Katechismus, dávno nigda, po D. Luther ſzpiſzani TF 1715, 1; ino akoſze glih nigda nigda katechismus reczitüje TF 1715, 5; tá korouna, Stero nám dá Kriſztus nigda KŠ 1754, 274; Korinthus meſzto, ſtero je nigda vu velikom trstvi plavalo KŠ 1771, 487; i nej ſzmo ſze bojali, ka bi náſz nigda na veke ſzkváro KM 1780, 77; Vſze tou, ka je ſztvorjeno nigda dicsi BKM 1789, 378; goſzpoudi, ki je li nigda nigda mogao poglédnoti KM 1790, 74; Za jálnoſzt naso v-Ádami nigda, v-ſtero ſzmo ſzpadnoli SŠ 1796, 94; je Boug blagoſzlovo, kakti nigda Tóbiássa je prigledno SIZ 1807, 4; Hercegovina, Bosnia i Albánia szo 'ze od nigda törszka dr'zéla AI 1875, kaz. br. 3
2. kdaj, včasih: on haszek, steri sze zná nigda po etoj knigi szpraviti KOJ 1833, V; Nigda i mêsec svetlost dáva BJ 1886, 35
Prekmurski
nìšterikrat tudi nìšterokrat prisl. nekajkrat, včasih: i szamo nisterikrát malo de'zd'za bilô AI 1875, kaz. br. 8; Pripovedávajo, ka ništerikrát goslar rešo se je AI 1878, 9; pa csi szo glih torke nisterokrát zoszekali AIP 1876, br. 9, 2
Prekmurski
včási tudi včásih prisl. včasih: Bogásztvo je nesztálno, Csi vcsászi radoszt deli BKM 1789, 15; i tak je vcsászih nas Czaszar szám szebi prejkpüscseni osztao KOJ 1848, 119; Vcsászi blodécsa szvekloscsa kak môder plamén szvêti AI 1875, kaz. br. 7; Njegovo rovanje, štero včási jáko daleč ségne AI 1878, 10
Slovar Pohlinovega jezika
]Slovar jezika Janeza Svetokriškega
Svetokriški
Svetokriški
sežgan -a prid. sežgan, zažgan: ſa volo njega shivinske nezhiſtoſti je imel shiu ſeshgan im. ed. m biti ǀ shupa je neslana, prata ſeshgana im. ed. ž ǀ grob je bil odpert, inu letu truplu vſe seshganu im. ed. s ǀ na tu ty hudizhi sgineio, inu tiga martviga vſiga seshganiga tož. ed. m ži. leshati puste ǀ resfrishai tudi nasho ſeshgano tož. ed. ž, inu ſuho deshelo ǀ nimash poper, inu ſishganu tož. ed. s vſinie sa dobru predaiat ǀ vſy óſmujeni, inu ſeshgani im. mn. m hodio ǀ golobzy ſo seshgani im. mn. m po dimu deſhè ǀ de bi s' ſvojmy perutamy ohladili te ſeshgane tož. mn. ž persy Upoštevajoč dejstvo, da se nenaglašena predpona za- včasih piše s se- ali ſe-, bi bilo morda za nekatere zglede treba nastaviti zažgan.
Svetokriški
sežgati -žgem dov. sežgati, zažgati: Ta Kateri hozhe druge ſeshgati nedol., ſam sgorij ǀ utarcus piſhe de nekadaj je bila navada taiſta kulla seshgati nedol. na katerem Shenin je ſvojo Neveſto perpelal na ſvoj dum ǀ Kadar je bil saſhlishal de je noſezhà, inu je bil sapovedal de jo imajo shivo ſeſsgati nedol. ǀ iesni tagotni ludje ſe samorio perglihat eni gorezhi pezhi, katera je vſa gorezha, kakor di bi hotela ta kruh ſeshgat nedol. ǀ Kadar eniga Kazha pyzhi nej bulshi arznie, Kakor taisto Kazho prezej seſgati nedol., inu nje pepel na rano poſtaviti ǀ ogin is nebeſſ bo prishal nyh trupla na semli ſeshgati namen. ǀ s'kusi to ſonzhno gorkuto tu gnesdu ſe vuname, njo seshge 3. ed. v'pepel perpravi ǀ ogniu ſapovedat de ſeshge 3. ed. te katere Jeſt hozhem ǀ taisti ogin njo ſeſhge 3. ed. ǀ v'ta Silnu velik ogin ſo bily versheni, kateri vſe te druge je ſeshgal del. ed. m ǀ skusi, inu skusi je bil njemu roko ſeſsgal del. ed. m ǀ Machrobery pak ſò tu mertvu truplu ſeshgali del. mn. m ǀ Purgarij ſo bilij njega noter saperli, inu shiviga Seshgali del. mn. m ǀ ſo bily en velik ogin sanetili, de bi no seſhjgali del. mn. m ǀ ſo vſe ſishgali del. mn. m sežgati se zažgati se: kakor ſmert te Tize Phœnix, katera ſe ſama ſeſgje 3. ed. Upoštevajoč dejstvo, da se nenaglašena predpona za- včasih piše s se- ali ſe-, spadajo nekateri zgledi morda k → zažgati.
- « Prejšnja
- 1
- 2
- Naslednja »
Število zadetkov: 27
Dostopnost