Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo Etimološki
agronọ̑m -a m
SSKJ²
ambiènt -ênta tudi -énta m (ȅ é, ẹ́)
prostor z določenimi značilnostmi, ki obdaja osebo ali stvar, okolje: ustvariti primeren delovni ambient; malomeščanski, vaški ambient; v romanu sta ambient dogajanja Primorska in Trst / godi se v ambientu predvojne družbe; v zločinstvo je zašel pod vplivom ambienta
// razpoloženje, ozračje: na ulicah vlada pravi novoletni ambient
Celotno geslo Sinonimni
bájtarstvo -a s
knj.izroč. revnejši vaški družbeni slojpojmovnik
SINONIMI:
knj.izroč. kajžarstvo
SSKJ²
bifé -êja tudi buffet -a [druga oblika bifé -êja tudi bufét] m (ẹ̑ ȇ; ẹ̑)
1. okrepčevalnica s pijačo in prigrizki: v novem naselju bodo odprli bife; domači, klubski, vaški bife; bife na železniški postaji; lastnik majhnega bifeja; natakarica v bližnjem bifeju / avtomatični bife z napravami za samopostrežbo
2. miza z jedmi in pijačami za samopostrežbo na družabni prireditvi, v restavraciji: vzeti sendvič z bifeja; samopostrežni silvestrski bife; bife s predjedmi / hladni bife miza s takimi hladnimi jedmi in pijačami na družabni prireditvi, v restavraciji; jedi in pijače, ki se ponudijo nekuhane ali ohlajene; hladno-topli bife
// omarica s pijačo v sprejemnici: iz bifeja je vzela buteljko ter natočila obiskovalcem
♦ gost. francoski bife miza z mrzlimi jedmi in pijačami, ki se prodajajo
SSKJ²
bírt -a m (ȋ)
pog. gostilničar, krčmar: vaški birti
SSKJ²
blókfírer -ja m (ọ̑-í)
med drugo svetovno vojno vodja najnižje enote nemške raznarodovalne organizacije na okupiranem ozemlju: blokfirer je obveščal ljudi o shodu; vaški blokfirer
Celotno geslo Sinonimni
bogatáš -a m
kdor ima mnogo materialnih dobrinpojmovnik
SINONIMI:
bogati1, nar. bogatec, star. bogatin, star. bogatinec, star. človek s težko mošnjo, star. denarnik, knj.izroč. krez, knj.izroč. nabob, ekspr. petičnež, ekspr. petičnik, ekspr. premožnež
SSKJ²
bogátec -tca m (ȃ)
nar. bogataš: bil je pravi vaški bogatec; velik bogatec
SSKJ²
bogatín -a m (ȋ)
star. bogataš: bogatini in reveži; vaški bogatini
SSKJ²
bosopétec -tca m (ẹ̑)
ekspr. bos človek, navadno otrok: vaški bosopetci
Celotno geslo eSSKJ
brítof brítofa samostalnik moškega spola [brítof]
    neformalno navadno ograjen prostor za pokopavanje umrlih
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz srvnem. vrīthof, prvotno ‛negovan ograjen prostor (pri cerkvi)’, iz stvnem. frīten ‛gojiti, negovati’ + hof ‛odprt prostor, dvorišče’ - več ...
Celotno geslo Frazemi
cmòk Frazemi s sestavino cmòk:
cmòk v gŕlu, cmòk v gŕlu se naredí kómu, cmòk v ústih, iméti cmòk v gŕlu
Svetokriški
čednik -a m črednik, vaški pastir: zhedniK im. ed. ſe je krishal, inu bejshal ǀ nar poprej srezhal je bil zhednika tož. ed., Kateri shivino je na pasho gnal (I/2, 26)
Celotno geslo eSSKJ
čevljár čevljárja samostalnik moškega spola [čeu̯ljár]
    1. kdor se poklicno ukvarja z izdelovanjem, popravljanjem in prodajo obutve
      1.1. podjetje, trgovina, ki se ukvarja z izdelovanjem, popravljanjem in prodajo obutve
ETIMOLOGIJA: ↑čevelj
SSKJ²
črédnik -a m (ẹ̑)
star. pastir, ki pase vaško govejo čredo: črednik že trobi; kmečki gospodarji so že pozimi izbrali črednika in ovčarja; bil je za črednika; vaški črednik; vpije kot črednik na ves glas, zelo
Celotno geslo Kostelski
črednik ► čˈrėːdnėk -a m
SSKJ²
dárek -rka m (ȃ)
knjiž. manjšalnica od dar: Še vaški je mlinar prinesel za ženina darek s seboj (A. Aškerc)
SSKJ²
drobíž -a m (í)
1. denar manjše vrednosti, navadno kovanci: pripravite drobiž; plačati z drobižem; drobiž in debeliž; za deset evrov drobiža; pren. majhni narodi so bili često drobiž za barantanje med velikimi
● ekspr. zdaj pa ima iz krajcarja drobiž je še na slabšem kot prej
// ekspr. denar sploh: nikoli ni brez drobiža; to pa stane precej drobiža
2. ekspr. majhni otroci: okrog mlaja se je zbral ves vaški drobiž; imel je polno hišo drobiža / psica je ljubosumno varovala svoj drobiž mladiče
3. ekspr. kar je drobno, majhno: jabolka so slaba, sam drobiž; prodajal je najrazličnejši gospodinjski drobiž drobnarije; literarni drobiž krajši sestavki
Pravopis
drobíž -a m z -em skup. (í) plačati z ~em; poud.: stati precej ~a |denarja|; Ta jabolka so sam ~ |so drobna|; člov., poud. vaški ~ |otroci|
SSKJ²
fànt fánta m, im. mn. fántje stil. fánti (ȁ á)
1. dorasel mlad moški, ki še ni poročen: fantje pojejo na vasi; lep, mlad, postaven fant; vaški fantje; fantje in možje; pravice fantov; vasovanje fantov / ekspr. saj si že cel fant / na fanta ostriženo dekle z moško frizuro; tako čudna je, vede se kot fant
// ekspr. neporočen moški sploh: je še fant; vse življenje je ostal fant; star fant
// ekspr. pogumen, odločen moški: fant, da mu ni para; pokaži se fanta
2. doraščajoča oseba moškega spola: v razredu je več fantov kot deklet; golobrad fant; petnajstleten fant
// pog. sin: tudi fante je naučila hišnih del; ima same fante
// pog. vajenec: mojster ni prišel sam, ampak je poslal fanta
3. mlad neporočen moški, ki je v ljubezenskem odnosu do druge osebe, navadno dekleta: fant jo je pustil; tako mlada, pa ima že fanta; svojega fanta je spoznala v službi; to je njegov fant
4. nav. mn., pog., ekspr. osebe moškega spola, ki jih družijo skupni interesi: naši fantje so se na tekmovanju dobro držali / to so pošteni fantje moški sploh / kot nagovor dajmo, fantje, pohitimo
5. igralna karta z moško figuro: pikov fant
6. pog., v medmetni rabi izraža
a) navdušenost, priznanje: fant, kako pojejo; fant, medalja mu ne uide
b) nejevoljo, jezo: fant, si sitna; fant, sem ga polomil
● ekspr. to je fant od fare v vseh pogledih dober človek; postaven, lep moški; ekspr. fant, kakršnih gre dvanajst na ducat nepomemben, povprečen fant
Število zadetkov: 146