Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar

Pleteršnik
božják, m. kleine Münze, Mur., Cig., Jan.; uboga vdova pride in dva božjaka je vrgla, vkup eno nežico sta znesla, Ravn.; Ipavski merčin dobiva od vsakega vedra vina po nekoliko soldov za svoj trud: ti soldi se imenujejo: božjaki; v Laščah bi temu rekli "božji denar", Erj. (Torb.); ne bom v nedeljo brez božjaka in bora, Jurč.
Pleteršnik
glušíti, -ím, vb. impf. taub machen, betäuben, Mur.; glušeče ploskanje, Cig. (T.), Zv.; — g. koga, einem die Ohren voll schreien oder reden, durch Bitten u. dgl. belästigen, behelligen, Cig., Kr.; tega ne morem dalje trpeti, da me le-ta vdova tako gluši, Trub. (Post.); kaj bom kralja glušil? Jap. (Sv. p.); g. gospodo, die Behörde behelligen, zato te ne bom glušil, deshalb werde ich dich nicht behelligen, Svet. (Rok.); — g. se, die Ohren verschließen, nicht anhören wollen: ali se jim bomo še vedno glušili, ki žele z nami pobratiti se, Vrtov. (Vin.).
Pleteršnik
neporǫ́dnost, f. die Unfruchtbarkeit (o ženski): ne bom vdova, tudi za neporodnost ne bom vedela, Škrinj.
Pleteršnik
vdọ̑va, f. 1) die Witwe; — 2) neki polip: die Witwe (sagartia viduata), Erj. (Ž.).
Pleteršnik
vdovíca, f. = vdova, Jsvkr., ogr., kajk.-Valj. (Rad), jvzhŠt.

Slovar stare knjižne prekmurščine

Prekmurski
dovìca -e ž vdova: nyegovo doviczo Bore Katiczo KOJ 1845
Prekmurski
vdóuva -e ž vdova: Vdouvo ſzirouto vmorijo BKM 1789, 331
Prekmurski
vdovìca -e ž vdova: Naj od toga bole proſzimo, liki ova vdovicza KŠ 1754, 183; I bila je vdovicza KŠ 1771, 171; Edna szirôta vdovica KAJ 1870, 21; vzemteſze gori kre vdovicze KŠ 1754, 210; Od Farizeuſov i vdovicze pejneza KŠ 1771, 139; i okouli nyega ſzo poſztanole vſze vdovicze joukajoucse KŠ 1771, 370; Vdovczov i vdovicz KŠ 1754, 221; Ár po'zirávate hi'ze vdovicz KŠ 1754, 76; Vdovczov i vdovicz BRM 1823, VIII; Vdovicz KAJ 1848, VIII; ki ſzo zametávali nyihove vdovicze KŠ 1771, 357

Slovar Pohlinovega jezika

Celotno geslo Pohlin
vdova [vdọ̑va] samostalnik ženskega spola

vdova

Matija Kastelec in Gregor Vorenc: Slovensko-latinski slovar

Vorenc
uduva, udovic ipd. gl. vdova vdovec ipd.

Slovar jezika Janeza Svetokriškega

Svetokriški
Elizabeta -e ž osebno lastno ime Elizabeta: kateriga S. Eliſabetha im. ed. s' mladiga je bila sredila ǀ Elisabetha im. ed. Portugalska krajliza, kadar ſo jo she pejſtuali, inu veno kambro nesli, v'kateri je bilu polnu slatih kamenou, perlnou, perſtenou, shpeglou … ona sagleda en Crucifix na ſteni, s' perſtam sazhne kaſſat ǀ Vuzhiteſe vy shene od Svete Elisabethe rod. ed. uduue ǀ je bil Firsht Svete Eliſabethæ rod. ed. ǀ piſsanu najdem od S. Elizabethe rod. ed. luſitanske krajlize ǀ Eliſabethi daj. ed. je prishal njé zhaſſ, de je imela roditi ǀ Na mejſti Mujshkre en Angel je poſtelo ſtlal tej bolni Eliſabethi daj. ed. Raitenſi ǀ Firsht Ludovicus zheſs vſyh volo je bil porozhil S. Eliſabetho tož. ed. ǀ je shla obyskat S. Eliſabetho tož. ed. ǀ kakor je ſturil Henricus s' S. Eliſabetho or. ed. 1. Sv. Elizabéta Ógrska (1207–31), žena turingijskega mejnega grofa Ludovika IV., vdova 2. Sv. Elizabéta Portugálska (1271–1325) 3. Sv. Elizabéta, mati Janeza Krstnika (SP Lk 1,5) 4. → Rajtensi
Svetokriški
Felicita ž osebno lastno ime Felicita: S. Felicita im. ed. je imela ſedem Synvu (I/2, 182) Sv. Felícita, plemenita rimska vdova, mučena skupaj s svojimi sedmimi sinovi pribl. 166
Svetokriški
Ida ž osebno lastno ime Ida: berem od te bogabyezhe Vduve Ida im. ed. s' imenam (III, 59) Sv. Ída iz Herzfelda (umrla pribl. 825), vdova po saškem vojvodi Egbertu
Svetokriški
Konstantinus -na m osebno lastno ime Konstantin: Ceſſar Conſtantinus im. ed., kateriga S. Silveſter Papesh skuſi ta Sveti karſt od teh nagnusnih gob je bil osdravil ǀ Conſtantinus im. ed. ta veliki Conſtantinopolitanski Ceſſar ǀ Ceſſar Conſtantinus im. ed. Magnus, na kateriga mozhnu ſonze je ſialu ǀ Rim ſe imenuje od Romula Alexandria od Alexandria. Conſtantinopel od Conſtantina rod. ed. ǀ Ceſſarju Conſtantinu daj. ed., Heraclia Ceſſarja ſynu je bila saudala njegova Mazheha Martina s' imenam ǀ kar enkrat je bil piſſal Innocentius Papesh ta III. Ceſſarju Conſtantinu daj. ed. ǀ ſpumnite vaſs proſſim na Ceſſarja Conſtantina tož. ed. tiga Velikiga ǀ Herpilio pred Ceſſarjam Conſtantinam or. ed. obtosheni 1. Kónstantin Véliki, rimski cesar (306–337) 2. V dostopni literaturi ni najti podatka, da bi imel papež Inocenc III. (1198–1216) opraviti s kakim cesarjem Konstantinom, pač pa ga je Konstanca, vdova po sicilijanskem kralju Henriku VI., prosila, naj se zavzame za ohranitev prestola za njenega sina Friderika II., kar je papež podprl.
Svetokriški
Marcela -e ž osebno lastno ime Marcela: kakor ta bogaboyezha vduva Marcella im. ed., katera ſvojga Gospuda ta ſedmi meſſiz po ohzeti je bila sgubila ǀ en shlahten, inu bogat Gospud je hotel Marcello tož. ed. sa sheno imeti ǀ S. Piſſmu tudi huali … Marcello tož. ed., katera je Chriſtusa zhaſtila Sv. Marcéla, vdova (pribl. 325–410)
Svetokriški
Pavla -e ž osebno lastno ime Pavla: ta S. Vduva Paula im. ed. Rimska Gospa je djala ǀ Kakor Paula im. ed. una Rimska Gospa ǀ Kateri nej ſo taku veliki Kakor ſo bli Davida, Paula im. ed., inu Madalene ǀ Gospa Paula im. ed., kej je vasha pamet ǀ Bleſilla Hzhi Rimske Goſpe Paule rod. ed. je od Boga isvolena Sv. Pávla (347–404), vdova
Svetokriški
vdova -e ž vdova: ſe reſerdj vduva im. ed., ter y dà en par dobrih shlaferniz ǀ Vuduua im. ed. Krajliza Agnes, katero mogozhni krajli ſo sa Neveſto snubili ǀ ena vboga uduva im. ed. raishi almoshno dà, kakor pak ena Vasha gnada ǀ Rihtary, inu Beſſedniki, per katerih vezh premore shenkinga, kakor praviza, vezh en bogat, kakor en bushiz, vezh en shlahtnik kakor ena ſiromashka uduua im. ed. ǀ una Vduua im. ed. Sereptanska ǀ v'hishi te bogabojezhe vduve rod. ed. ǀ klagovajne te shalostne uduve rod. ed. ǀ Vuzhiteſe vy shene od Svete Elisabethe uduue rod. ed. ǀ Vni vduvi daj. ed. n'hozhete nastrani stati ǀ Eliſius je bil taku naugmeral uni ſereptanski Uduvi daj. ed. enu malu moke ǀ Grè k'eni uduvi daj. ed. ǀ Aku nepovernesh, kar ſi vſel po krijvem tajſtimu kmetu, tajſtimu dellauzu, hlapzu, dekli, Andverharju, Goſpudu, Groffu, vuduvi daj. ed., ſapusheni ſirotizi ǀ uno sapusheno siromashko vduvo tož. ed. vſy zukaio, inu pregaineio ǀ rajshi grem proſſit leto vbogo uduvo tož. ed. ǀ de bi ſturil krivizhno ſodbo zhes eno vbogo vudovo tož. ed. ǀ Hozheo taiſte Vduve im. dv. ſe an vſeti ǀ en lep Exempel na leteh dveh vduvah mest. ed. m imajo vſe vduve im. mn. ǀ Kateru skuſio te vboge, inu sapushene vuduve im. mn., inu Sirote ǀ s'en exempel Ceſſarij imaio Ceſsarja S. Henrica … Vudove im. mn. S. Franciſco ǀ vuduvam daj. mn. je pomagal ǀ vduvam daj. mn., inu tem sapushenem ſirotizam ſo pomagali ǀ neuſamite blagu vudvam daj. mn., inu ſapuſhenim ſirotizam ǀ sapushene vduve tož. mn. ſim vſelej shirmal ǀ boge sijrote golufa, uduve tož. mn. pregajna ǀ Sdaj morem potroshtat Vudovize, inu Vudove tož. mn. ǀ per nekaterih Vduvah mest. mn.
Svetokriški
vdovica -e ž vdova: vezh ſort Vduvyz rod. mn. ſe na ſvejtu najde (III, 68) ǀ on je hotel vſeti blagu teh vbosih vudoviz rod. mn., inu ſirotiz (II, 111)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja

Besedje16
uduva gl. vdova ♦ P: 2 (TT 1557, TR 1558)
Besedje16
vdova sam. ž ♦ P: 31 (TC 1550, TC 1555, TL 1561, TAr 1562, *P 1563, TO 1564, TPs 1566, TL 1567, KPo 1567, TC 1574, TC 1575, DJ 1575, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, TkM 1579, DC 1579, DPr 1580, DC 1580, TT 1581-82, DB 1584, DC 1584, DM 1584, DAg 1585, DC 1585, MD 1592, TPo 1595, TfM 1595, TfC 1595, ZK 1595, MTh 1603); (udova/vdova) sam. ž ♦ P: 1 (TT 1557); (vdova/udova) sam. ž ♦ P: 1 (TR 1558)
Število zadetkov: 22