afgáni -ja m (ȃ)
denarna enota Afganistana: Menjava afganijev bo težavna, ker centralna banka ne ve, koliko denarja je v obtoku, poleg tega pa v državi obstajajo kar tri vrste bankovcev E ← paštun. afgani po imenu države Afganistan
Zadetki iskanja
Slovar novejšega besedja
SNB
SNB
bêjzbolski -a -o in baseballski -a -o cit. [bêjzbolski] prid. (ȇ)
ki se nanaša na bejzbol: Nihče ne ve, kje se je epidemija pričela, a kar naenkrat ameriški mladci, ki dajo kaj nase, nosijo bejzbolske kape s ščitom na zatilju E (↑)baseball
ki se nanaša na bejzbol: Nihče ne ve, kje se je epidemija pričela, a kar naenkrat ameriški mladci, ki dajo kaj nase, nosijo bejzbolske kape s ščitom na zatilju E (↑)baseball
SNB
búmbar -ja m, člov. (ȗ) slabš.
omejen, neumen človek; butecSSKJ: Seveda ve to vsak bumbar E = hrv., srb. bȕmbar 'čmrlj, debeluh', nar. bolg. bъbár 'hrošč' < pslov. *bǫbarь iz *bǫbati 'zibati se, tolči'
omejen, neumen človek; butecSSKJ: Seveda ve to vsak bumbar E = hrv., srb. bȕmbar 'čmrlj, debeluh', nar. bolg. bъbár 'hrošč' < pslov. *bǫbarь iz *bǫbati 'zibati se, tolči'
SNB
évrobarométer -tra m (ẹ̑-ẹ́)
javnomnenjska raziskava v državah Evropske unije: anketa evrobarometra; raziskava evrobarometra; Kljub obširnemu omrežju je v zadnjem evrobarometru bodel v oči podatek, da kar 60 odstotkov staršev ne ve, na koga se obrniti v primeru sporne spletne vsebine E po imenu raziskave agl., nem. Eurobarometer, frc. Eurobaromètre iz ↑évro… + (↑)barométer
javnomnenjska raziskava v državah Evropske unije: anketa evrobarometra; raziskava evrobarometra; Kljub obširnemu omrežju je v zadnjem evrobarometru bodel v oči podatek, da kar 60 odstotkov staršev ne ve, na koga se obrniti v primeru sporne spletne vsebine E po imenu raziskave agl., nem. Eurobarometer, frc. Eurobaromètre iz ↑évro… + (↑)barométer
SNB
kočérja -e ž (ẹ̑) pog.
obrok hrane, ki se jé pozno popoldne namesto kosila in večerje: Poleg vina ponujajo pristne domače dobrote, ki so nekaj povsem drugega kot povprečna urbana kočerja E (↑)ko(sílo) + (↑)(ve)čérja
obrok hrane, ki se jé pozno popoldne namesto kosila in večerje: Poleg vina ponujajo pristne domače dobrote, ki so nekaj povsem drugega kot povprečna urbana kočerja E (↑)ko(sílo) + (↑)(ve)čérja
SNB
migrénik -a m, člov. (ẹ́)
kdor ima migreno: Večina izkušenih migrenikov dobro ve, da se je najbolje čim prej umakniti v miren in zatemnjen prostor ter poskušati zaspati E (↑)migréna
kdor ima migreno: Večina izkušenih migrenikov dobro ve, da se je najbolje čim prej umakniti v miren in zatemnjen prostor ter poskušati zaspati E (↑)migréna
SNB
nouveau riche1 -- -- cit. [nuvó ríš] m (ọ̑, ȋ)
družbeni sloj, ki je obogatel pred kratkim in na hiter način: Kaj pa nouveau riche, ki si je še predvčerajšnjim požvižgaval vesele viže, ve, koliko simfonij je napisal Beethoven in da se med stavki klavirskega koncerta ne ploska E ← frc. noveau riche 'novi bogataš'
družbeni sloj, ki je obogatel pred kratkim in na hiter način: Kaj pa nouveau riche, ki si je še predvčerajšnjim požvižgaval vesele viže, ve, koliko simfonij je napisal Beethoven in da se med stavki klavirskega koncerta ne ploska E ← frc. noveau riche 'novi bogataš'
- nouveau riche2 -- -- v prid. rabi
Ali čutite to novo plat nouveau riche slovenske mentalitete?
Glasuj
SNB
overdose -sa cit. [ôu̯vərdou̯z-] m (ȏ)
1. prevelik in nevaren odmerek mamila: Nihče ne ve, koliko odvisnikov od trdih drog je v zadnjem času umrlo zaradi overdosa, koliko jih je bilo umorjenih in koliko jih je v resnici naredilo samomor
2. z rodilnikom velika količina, množina: Ta overdose zastav nas bo k praznovanju petdesete obletnice pripeljal utrujene in izpraznjene E ← agl. overdose iz over 'čez' + (↑)dóza2
1. prevelik in nevaren odmerek mamila: Nihče ne ve, koliko odvisnikov od trdih drog je v zadnjem času umrlo zaradi overdosa, koliko jih je bilo umorjenih in koliko jih je v resnici naredilo samomor
2. z rodilnikom velika količina, množina: Ta overdose zastav nas bo k praznovanju petdesete obletnice pripeljal utrujene in izpraznjene E ← agl. overdose iz over 'čez' + (↑)dóza2
SNB
ozemljeváti -újem nedov. (á ȗ) ekspr.
1. delati, da kaj postane stvarno, primerno, naravno; prizemljevati (1): Stik z vsakdanjimi opravili, z vsakdanjim življenjem – iz tega nastaja poezija in to je tisto, kar poezijo tudi ozemljuje
2. povzročati, da se kdo spet zaveda resničnosti, mogočega, dovoljenega; prizemljevati (2): Najina nasprotja se lepo dopolnjujejo: on bi v svoji vizionarnosti in ustvarjalnosti odfrčal že kdo ve kam, če ga ne bi ozemljevala, jaz pa bi v svoji togosti splesnela, če me ne bi nenehoma metal iz ravnotežja in oživljal s svojimi pobudami E ↑ozemljíti
1. delati, da kaj postane stvarno, primerno, naravno; prizemljevati (1): Stik z vsakdanjimi opravili, z vsakdanjim življenjem – iz tega nastaja poezija in to je tisto, kar poezijo tudi ozemljuje
2. povzročati, da se kdo spet zaveda resničnosti, mogočega, dovoljenega; prizemljevati (2): Najina nasprotja se lepo dopolnjujejo: on bi v svoji vizionarnosti in ustvarjalnosti odfrčal že kdo ve kam, če ga ne bi ozemljevala, jaz pa bi v svoji togosti splesnela, če me ne bi nenehoma metal iz ravnotežja in oživljal s svojimi pobudami E ↑ozemljíti
SNB
prideláva -e ž (ȃ)
pridobitev pridelkov z gojenjem rastlin: ekološka pridelava; pridelava krompirja; pridelava zelenjave; Na Kitajskem je vsak košček prsti obdelan in pridelava riža zahteva zelo veliko vode
// pridobitev česa z gojenjem sploh: pridelava hrane; pridelava mleka; stroški pridelave; Ve se, da je tovrstna pridelava surovin izjemno dobičkonosna in da so dolgoročne posledice uživanja gensko spremenjene hrane popolna neznanka E (↑)pridélati
pridobitev pridelkov z gojenjem rastlin: ekološka pridelava; pridelava krompirja; pridelava zelenjave; Na Kitajskem je vsak košček prsti obdelan in pridelava riža zahteva zelo veliko vode
// pridobitev česa z gojenjem sploh: pridelava hrane; pridelava mleka; stroški pridelave; Ve se, da je tovrstna pridelava surovin izjemno dobičkonosna in da so dolgoročne posledice uživanja gensko spremenjene hrane popolna neznanka E (↑)pridélati
SNB
slêš -a m (ȇ) pog.
grafično znamenje v obliki poševne črte, nagnjene v desno, ki se pri pisanju, tisku uporablja med dvema možnostma, deloma besedila, za pisanje ulomkov; poševnica (1): Včasih se s sestro smejiva očetu, ko mu po telefonu narekujejo spletni naslov in ne ve, kaj je sleš E ← agl. slash, prvotno 'zareza, vrez'
grafično znamenje v obliki poševne črte, nagnjene v desno, ki se pri pisanju, tisku uporablja med dvema možnostma, deloma besedila, za pisanje ulomkov; poševnica (1): Včasih se s sestro smejiva očetu, ko mu po telefonu narekujejo spletni naslov in ne ve, kaj je sleš E ← agl. slash, prvotno 'zareza, vrez'
SNB
škorpijónSSKJ -a m (ọ̑)
1. člov. kdor je rojen v astrološkem znamenju škorpijona: V drugi polovici leta boste samski škorpijoni spoznali osebo, ki bo imela pomembno mesto v vašem življenju
2. živ. avtomatska pištola, ki strelja zlasti v rafalih: škorpijon z dušilcem zvoka; Na vprašanje odvetnika, kako ve, da naj bi imel obtoženi v roki prav škorpijona, je pojasnil, da orožje pozna, in je pištolo celo narisal E ← nem. Skorpion < lat. scorpiō ← gr. skorpíos
1. člov. kdor je rojen v astrološkem znamenju škorpijona: V drugi polovici leta boste samski škorpijoni spoznali osebo, ki bo imela pomembno mesto v vašem življenju
2. živ. avtomatska pištola, ki strelja zlasti v rafalih: škorpijon z dušilcem zvoka; Na vprašanje odvetnika, kako ve, da naj bi imel obtoženi v roki prav škorpijona, je pojasnil, da orožje pozna, in je pištolo celo narisal E ← nem. Skorpion < lat. scorpiō ← gr. skorpíos
SNB
táblicaSSKJ -e ž (ȃ)
majhen prenosni računalnik v obliki ploščice z zaslonom, občutljivim na dotik; tablični računalnik: Skeptiki trdijo, da tablica ni nič drugega kot povečan telefon in da se ne ve, kdo sploh potrebuje novo vrsto naprave E (↑)tábla
majhen prenosni računalnik v obliki ploščice z zaslonom, občutljivim na dotik; tablični računalnik: Skeptiki trdijo, da tablica ni nič drugega kot povečan telefon in da se ne ve, kdo sploh potrebuje novo vrsto naprave E (↑)tábla
SNB
telegéničen -čna -o prid. (ẹ́)
ki ima tako zunanjost, da je posebno primerna za snemanje in prikazovanje na televiziji: Enostavno ni telegeničen, pred kamero njegov sicer zelo prijetni nasmeh postane prisiljen, lesen, izraža se nesproščeno, ne ve, kaj bi z rokami, z eno besedo: ne gre mu E ← agl. telegenic iz (↑)tele(vizíja) + (↑)(foto)géničen
ki ima tako zunanjost, da je posebno primerna za snemanje in prikazovanje na televiziji: Enostavno ni telegeničen, pred kamero njegov sicer zelo prijetni nasmeh postane prisiljen, lesen, izraža se nesproščeno, ne ve, kaj bi z rokami, z eno besedo: ne gre mu E ← agl. telegenic iz (↑)tele(vizíja) + (↑)(foto)géničen
SNB
vandalizírati -am nedov. in dov. (ȋ) ekspr.
s poškodovanjem uničevati kaj koristnega, lepega brez pravega razloga, namena: Ne ve se, kdo je vandaliziral 1400 let staro svetišče, vendar domnevajo, da je to maščevanje za zavrnitev gostoljubja olimpijski bakli E ← agl. vandalise, nem. vandalisieren iz (↑)vandál
s poškodovanjem uničevati kaj koristnega, lepega brez pravega razloga, namena: Ne ve se, kdo je vandaliziral 1400 let staro svetišče, vendar domnevajo, da je to maščevanje za zavrnitev gostoljubja olimpijski bakli E ← agl. vandalise, nem. vandalisieren iz (↑)vandál
SNB
zafíksan -a -o prid. (ī) pog.
1. omamljen zaradi vbrizganja mamila: Kadar je človek pijan ali zafiksan, se nikoli ne ve, kako se bo obnašal
2. zasvojen z mamili: Mama me ni vrgla iz hiše, ko je izvedela, da sem zafiksan – to naredi večina staršev E ↑zafíksati se
1. omamljen zaradi vbrizganja mamila: Kadar je človek pijan ali zafiksan, se nikoli ne ve, kako se bo obnašal
2. zasvojen z mamili: Mama me ni vrgla iz hiše, ko je izvedela, da sem zafiksan – to naredi večina staršev E ↑zafíksati se
SNB
zaslúžnež -a m, člov. (ȗ)
kdor s svojimi dejanji, ravnanjem (v veliki meri) pripomore, prispeva h kakemu pomembnemu, vrednemu dejanju: Nikoli se ne ve, kateri samooklicani zaslužnež se bo polastil naše skupne preteklosti E (↑)zaslúžen
kdor s svojimi dejanji, ravnanjem (v veliki meri) pripomore, prispeva h kakemu pomembnemu, vrednemu dejanju: Nikoli se ne ve, kateri samooklicani zaslužnež se bo polastil naše skupne preteklosti E (↑)zaslúžen
Število zadetkov: 17
Dostopnost