Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo eSSKJ16
dvakrat prislov
izraža dve ponovitvi; SODOBNA USTREZNICA: dvakrat
FREKVENCA: 111 pojavitev v 22 delih
FRAZEOLOGIJA: enkrat ino/ali dvakrat
Celotno geslo eSSKJ16
elefantov -a -o (elefantov, elafantov) pridevnik
ki se nanaša na elefante; SODOBNA USTREZNICA: slonov, slonji
FREKVENCA: 19 pojavitev v 6 delih
Celotno geslo eSSKJ16
ferahtan2 -a -o (ferahtan, farahtan) deležnik
1. ki je deležen zelo negativnega odnosa, ki izvira iz prepričanja o njegovi manjvrednosti, ničvrednosti; SODOBNA USTREZNICA: zaničevan, preziran
1.1 ki je deležen takega odnosa od koga z namenom ponižati ga, negativno vplivati na mnenje drugih o njem; SODOBNA USTREZNICA: sramoten, zasramovan
1.2 ki se zaradi takega odnosa odklanja, ne priznava; SODOBNA USTREZNICA: zavračan
FREKVENCA: 91 pojavitev v 11 delih
Celotno geslo eSSKJ16
ferahtanje -a (ferahtanje, ferahtajne, ferahtajnje) samostalnik srednjega spola
1. zelo negativen odnos do koga/česa, ki izvira iz prepričanja o njegovi manjvrednosti, ničvrednosti; SODOBNA USTREZNICA: zaničevanje, prezir
1.1 kogarod. kazanje takega odnosa do koga/česa z namenom ponižati ga, negativno vplivati na mnenje drugih o njem; SODOBNA USTREZNICA: sramotenje, zasramovanje
1.2 česa odklanjanje, nepriznavanje zaradi takega odnosa; SODOBNA USTREZNICA: zavračanje
FREKVENCA: 67 pojavitev v 12 delih
Celotno geslo eSSKJ16
ferahtar -ja samostalnik moškega spola
kdor ima, kaže zelo negativen odnos do koga/česa, ki izvira iz prepričanja o njegovi manjvrednosti, ničvrednosti; SODOBNA USTREZNICA: zaničevalec
FREKVENCA: 7 pojavitev v 3 delih
Vorenc
ferbegljiv prid., F2, levis, -ve, ferbegliu, ṡhleht, lagák; temerarius, -a, -um, ferbèṡhen, ferbègliu
Celotno geslo eSSKJ16
fratan -a -o (fratan, feratan) deležnik
1. od koga, skozi koga ki je s kršitvijo zaupanja predan ali izpostavljen nasprotniku, sovražniku ; SODOBNA USTREZNICA: izdan
2. ki postane viden, opazen; SODOBNA USTREZNICA: razkrit
FREKVENCA: 54 pojavitev v 27 delih
Vorenc
gladek prid., F25, aequus, -a, -um, ravnu, gladku, pravu; allaevo, -are, glatku, ravnu délati; aſsâ voce cantare, s'glatko ſhtimo péti; blanditias adhibere, lubeṡnive, ſladke, gladke beſſéde nuzati; canora vox, lépa gladka ṡhtima; carta lenis, gladek papyr; depolire, gladku délati; dolare, oblati, s'oblam délati, ali ublati, inu gladku délati; enodatus, -a, -um, reṡvèṡan, reṡvoṡlán, gladek; enodis, et hoc enode, preṡ voṡla, gladku; erugare, tú garbaſtu gladku ſturiti; glaber, -ra, -rum, gol, pliſhiu, pres laſſi, gladek; glabrum, gladku, pres laſſy; interrasilis, gladik; laevigare, laevare, gladiti, gladku inu ravnu délati; laevis, -ve, gladek; laevitas, rován, gladka rován; lenis, -ne, gladik, kroták, goll; levigare, glahku [gladku] narediti, vgladiti, gladiti. Gen:16; lubricus, -a, -um, polṡèzh, gladek; phoca, -ae, en morṡki volk, je velik kakòr enu tele, s'zhernimi inu gladkimi dlakami; polire, gladiti, palirati, gladku délati; politus, -a, -um, poglajen, paliran, gladik ſturjen; tritus, -a, -um, riban, ṡriban, ṡnuzan, gladik; umbilici, ty mali okrogli gladki kamenzi
Pleteršnik
glȃs, glȃsa, glasȗ, m. 1) die Stimme; po glasu koga spoznati, jemanden an der Stimme erkennen; — debel g., eine Bassstimme, tenak g., eine hohe Stimme; pesen za štiri glasove, ein vierstimmiges Lied; g. se mu trese, er tremuliert, Cig.; g. drobiti, trillern, Cig.; — na glas, laut; na glas govoriti, na ves glas vpiti, aus vollem Halse schreien; — der Ton, der Klang; neskladni glasovi, Misstöne, Cig.; ubrani glasovi zvonov, harmonische Glockentöne; — der Laut; zlogi so zloženi iz glasov, Jan. (Slovn.); latinska abeceda prikrojena za slovenske glasove, Jan. (Slovn.); — der Wortlaut: ima ta glas, lautet also; — 2) die Nachricht; vesel g., frohe Botschaft; g. dati komu, jemanden avisieren, Cig. (T.), C., DZ.; kokla piščetom glas (Zeichen) daje, da pobegno, Levst. (Rok.): dober glas ima čas, eine gute Nachricht muss man mit Geduld erwarten, Fr.-C.; ni mu glasa, er ist spurlos verschwunden, C.; — das Gerede, das Gerücht; g. je počil, g. so zagnali, es geht das Gerede; g. je, man erzählt sich, Cig.; — der Ruf, der Leumund; on je na glasu, da ..., er steht im Rufe ...; na glasu biti, berühmt sein, Blc.-C., nk.; hiša na glasu, a mačka lačna, Notr.-Z.; dobrega glasa biti, in gutem Rufe stehen; boljši je dober glas, kot srebrn pas, Met.; velikega glasa biti, berühmt sein, ogr.-C.; največega glasa, am wichtigsten, C.; slabega glasu, verrufen, Cig.; na slabem glasu biti, in schlechtem Rufe stehen; za hud glas ne rodijo, sie kümmern sich um einen schlechten Ruf nicht, Trub.; v hud g. pripraviti, in Verruf bringen, Dalm.-C.; slab glas gre daleč v vas, ein übler Ruf verbreitet sich weit, Z.; dober glas seže v deveto vas; — 3) das Votum, die Stimme: svoj g. komu dati, jemandem seine Stimme geben, nk.; — 4) die Sachkenntnis, C.; vsaki reči g. vedeti, jeder Sache kundig sein, Mik.; g. znati, Navr. (Kop. sp.); čebelam vedeti glas, der Bienenzucht kundig sein, Levst. (Beč.); glasu ne vedeti čemu, einer Sache unkundig sein, Cig.; kdor glumi ne ve glas, naj ne hodi k ljudem v vas, Mik.; ve glas k tej reči, er versteht sich darauf, C.
Pleteršnik
glúma, f. der Scherz, der Spass, die Narrheit, Dict., Cig., Jan., Kras-Mik.; kdor ne ve glumi glas, naj ne hodi k ljudem v vas, Kras-Mik.; za glumo ali šalo imeti kaj, Trub. (Post.); v šali, v glumi, v smehu ino v norčiji, Jsvkr.; — die Posse, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
Vorenc
gorje medm., F2, vae, jó, gurje, jó inu ve; ve mihi, gurje meni
Pleteršnik
govnjáti, -ȃm, vb. impf. unverständlich reden, (nam. gognjati), Št.; jeclja in govnja, sam ne ve kaj, SlN.
Prekmurski
hüdóuča -e ž hudobnost, hudobija: nyéno nekrivo, csiszto szrczé od hüdôcse szvêta nikaj ne vê AIP 1876, br. 5, 6
Pleteršnik
izgíniti, -gȋnem, vb. pf. verschwinden; izginil je kakor kafra, jvzhŠt.; izginil je, da nihče ne ve kam; sneg je že povsod izginil.
Pleteršnik
izgȗba (dodatek k slovarju), dodaj na koncu: — = človek, ki ne ve kaj storiti in kako si pomagati, Temljine (Tolm.), Cerkljansko-Štrek. (Let.).
Pleteršnik
jájce,* n. 1) das Ei; bolje je eno jajce, kakor sneden vol, = besser ein "habe ich" als zwei "hätte ich", Npreg.-Cig.; tudi: rajši imam danes jajce, kakor jutri kokoš, C.; Jajce več ko puta ve, das Ei will klüger sein als die Henne, Vod. (Pes.); — pražena jajca = cvrtje, das Eierschmalz, C.; v trdo (mehko) kuhano jajce, hart (weich) gesottenes Ei, Cig.; naleženo jajce, das Brütei, Cig.; = nasajeno j., V.-Cig.; = valitno j., Guts.; nasadno j., zum Bebrüten taugliches Ei, Cig.; jajce klopoče, das Ei schlottert, Cig.; — 2) die Hode, Cig., pl. die Hoden; das männliche Zeugungsglied; — 3) pasja jajca, das Knabenkraut (orchis), C.; — 4) ptičja jajca, eine Art kleine, süße Zwetschken, SlGradec-C.
Vorenc
jo medm., F3, oh, aube, oh meni, jo meni, oh Bogú ſe vſmili; vae, jó, gurje, jó inu ve
Pleteršnik
kakọ̑,* adv. I. interr. wie? kako se imaš? kako dolg? wie lang? kako ti je? wie befindest du dich? kako ste? wie geht es euch, vzhŠt.; kako, da ne? wie so denn nicht? kako to? wie so? — v indirektnem vprašanju: kdo ve, kako še bo, wer weiß, wie es noch kommen wird; ne ve, kako in kaj, er weiß weder aus noch ein, Cig.; — v vzkliku: kako lep je svet! wie schön ist die Welt! kako bi zdaj spal! wie könnte ich jetzt schlafen, Cig.; kako pa! kako pa da! freilich natürlich (= wie denn anders!); — II. indef. irgendwie; če bo le kako mogoče; boš si že kako pomogel.
Pleteršnik
kàkor,* adv. rel. wie; tako povem, kakor sem slišal; kakor (si) bodi, kakor koli, wie immer; kakor vse kaže, allem Ansehen nach; kakor pride, kakor kane, je nachdem, darnach es kommt; kakor najbolje ve in zna, nach bestem Wissen, Jan.; — so wahr: kakor resnično je Bog v nebesih, = so wahr Gott lebt, Cig.; kakor sem človek, kakor imam brado, Levst. (Rok.); — gleichsam, gewissermaßen, Cig.; jaz sem mu kakor jerob, Levst. (M.); prosi me, naj mu kakor posodim, Levst. (M.); — vergleichsweise: kakor danes je bila poroka, kakor jutri pa je umrla nevesta, Levst. (Rok.); — als: jaz kakor mati, ich als Mutter; = kakor si: deželno kakor si preiskovalno sodišče, DZ.; — kakor da, wie wenn, als wenn; dela se, kakor da bi nič ne vedel o tem; zdelo se mi je, kakor da so prišli nebeški angelci, LjZv.; brez "da": kakor bi hotel reči, als wollte er sagen; kakor bi trenil, in einem Augenblick; kakor — tako, wie — so, sowohl — als auch; — wie — auch, obgleich: prisiljena bom še tebi slovo dati, kakor nerada, Pavl.; — kakor, sobald, Cig., Levst. (Sl. Spr.); kakor beseda materna umira, peša tudi narodna slava in moč, Slom.-Jan. (Slovn.); kakor hitro, sobald; — = ko, nego, als: lepša je, kakor ti.
Pleteršnik
katę́ri, pron. I. interr. welcher? (von zweien oder mehreren) katera gospa ves svet obhodi? Jan. (Slovn.); — der wievielte? katerega imamo danes? welches Datum haben wir heute? — v indirektnem vprašanju: Bog že ve, kateri kozi rep krati, = Gott weiß schon, wen er züchtigt, Met.; — II. rel. welcher; katerega bom poklical, tisti naj se oglasi; kateri koli, welcher immer; kateri bodi, welcher es auch sei; — III. indef. irgend welcher, irgend einer; — če vaju (vas) katerega zadene, brez strahu pojdi v boj; nas bi lahko katero šlo k božji službi, von uns Hausgenossen irgend einer, C.
Število zadetkov: 138