Zadetki iskanja
Pleteršnik
kdọ́, pron. I. interr. wer? kdo je? wer da? kdo ve, kaj počenja! wer weiß, was er treibt! kdo pameten se bo čudil? welcher vernünftige Mensch wird sich wundern? ta ustava ni kdo ve kako umetna, Zv.; tega ne dam iz rok, ko bi ne vem kdo prišel! jvzhŠt.; — II. indef. kdọ̀, irgendwer, jemand; če kdo ve, pa naj pove! vsaj nima kdo po njega iti, es ist ja niemand da, der ihn holen könnte; ima kdo nositi med, Levst. (Beč.); — III. rel. = kdor, na vzhodu.
Pleteršnik
kljuváti, kljúvam, kljújem, vb. impf. mit dem Schnabel hacken, picken; Kdo ve Kragulja odgnati, Ki kljuje srce? Preš.; v zobu me kljuje, ich empfinde einen pickenden Schmerz, C., Z.
Pleteršnik
kǫ́d, adv. I. interr. auf welchem Wege, wo — herum? Kod si hodil, kje si bil? Npes.; ne ve ne kod ne kam, er weiß sich nirgendshin zu wenden, jvzhŠt.; ni kod kam, man kann sich nirgendshin wenden, ni kod kam bežati, Dol.-Levst. (M.); — od kod? (odkod?) woher? do kod? (dokod?) bis wohin? — II. indef. auf irgend welchem Wege, irgendwo herum; le pojdi, boš že kod prišel do mesta; — III. rel. = koder, na vzhodu; beži, kod tod, fliehe wo du kannst, Dol.-Levst. (M.).
Pleteršnik
Pleteršnik
košàt, -áta, adj. 1) breitästig, breitbuschig, buschicht; košato drevo; košat rep; košato zelje, der Staudenkohl, Cig.; košata rž, der Staudenroggen, Nov., Bes.; — 2) mit breiten Kleidern, aufgedonnert, Cig.; košata, ali: košata mati, die Brautmutter, Kor.-Cig.; — schwanger, Št.; — dick, stark: košata megla, košat sneg, Danj.-Mik.; — 3) aufgeblasen, C.; košato hoditi, hoffärtig einhergehen, Z.; družba je košata mati vsega hudega hudobnim, Slom.; — stolz: Ve Kranjice ste košate, Preš.; — 4) bombastisch, Cig.; Tudi imajo besede košate, Ko se prav napijejo ga, Npes.-K.; — košata laž, starke, derbe Lüge, Cig.; Dekla je polna košatih laži, Danj. (Posv. p.).
Pleteršnik
košatíca, f. 1) košata mlada jela, Kr.-Valj. (Rad); sploh: košato drevesce: zarod mladih košatic, Str.; košato cvetje: Iskrice, ve košatice, Vod. (Pes.); — 2) stolzes Weib: prevzetna košatica! SlN.
Pleteršnik
kóza,* f. 1) die Ziege; za jalovo kozo se kregati, Krelj; ne more biti koza cela in volk sit, Npreg.-Levst. (Beč.); Bog uže ve, kateri kozi rog krati, Npreg.-Levst. (Zb. sp.); divja k., die Gemse (antilope rupicapra); — 2) verschiedene Vorrichtungen: ein Gestell bestehend aus einem Holzbalken mit vier Füßen: der Holzbock, der Sägebock der Zimmerleute, Böttcher u. dgl., V.-Cig.; der Gerüstbock, Dol.; — der Voltigierbock der Turner, der Barren, Cig. (T.), DZ., Telov.; — der Feuerbock, Cig.; — das Gestell eines drehbaren Schleifsteins, C.; — das Fußgestell des Webestuhls, Bolc-Erj. (Torb.); — das Brückenjoch, Nov., SlN.; — die einfache, dachlose Garbenharfe, Poh.-C.; — eine mit Haken versehene Stange über dem Feuerherde, V.-Cig.; — der Schrotbock oder Schragen zum Auf- und Abladen von Lasten, Cig., C., Dol.; — podkovna k., der Feilbock der Hufschmiede, DZ.; — ein Ständer oder Pflock mit Stützen, V.-Cig., C.; — hölzerner Dreifuß, M.; kozo bíti, den Dreifuß schlagen (ein Spiel), Cig., Dol.-Levst. (Rok.); — eine irdene Pfanne auf Füßen, Cig., C., Kr.; — 3) pl. koze, die Pocken; koze staviti, cepiti; die Blattern; v kozah biti, koze imeti, die Blattern haben; (vsled napačnega tolmačenja nemške besede "Pocken"?); pogl. osepnice.
Vorenc
kratek prid., F39, breviare, okratiti, kratku ſturiti; breviarium, kratki ẛapopadik; brevis, kratek; curtus, -a, -um, kratik, maihin; improcerus, -a, -um, kratek, nedolg, niṡek; jocularis, -re, poln ſhale, inu kratkiga zhaſſa; perbrevis, -ve, cilú kratik; periocha, -ae, enu kratku ṡapopadenîe, ena kratka ſuma ene rizhy; visus brevis, kratki pogled
- krajši , decurtare, obkratiti, kraiſhe ſturiti
- najkrajši , F2, bruma, tá narkraiſhi dán, kadar ẛyma ṡazhne; solstitium, -tÿ, ſonza vrazhanîe, tú je tá narkraiſhi, ali tá nardalſhi dán v'leiti
Pleteršnik
krǫ́žiti, -im, vb. impf. 1) abrunden, Mur., Cig.; — repo k., die Rübe schälen, Z., Dol.; — 2) žito k., das Getreide reitern, Z., C., Lašče-Levst. (Rok.); — 3) pesem k., ein Lied schlecht singen, Cig.; Reime machen, Z.; kdor pevcev peti kaj ne ve, Od letnih časov kroži, Preš.; — 4) umgeben: v ozadju jih (griče in holme) krožijo nizki bukovi in gabrovi gozdi, LjZv.; — 5) sich im Kreise bewegen, kreisen, Z.; k. z glavo, s trupom, z rokami, Telov.; — sich herumtreiben, vagieren, Cig., Jan., M.; — lavieren, kreuzen: z ladjo k. (polj.), Cig., Jan., Cig. (T.), Zora; — in Umlauf sein, circulieren, Cig., Jan., C., nk.
Pleteršnik
kr̀st, kŕsta (kȓst, Dol.), m. 1) die Taufe; h krstu nesti otroka; — = sprejem v fantovstvo: vina za krst plačati, Zora; — 2) der Christ, Jan.; tega živ krst ne ve, das weiß keine lebende Christenseele; storil bom, če je le živemu krstu mogoče, Zora; tega ne more živ krst povedati, Jurč.; ni božjega krsta, es ist keine Seele da, C.
Vorenc
lagak prid., F30, agilis, lagak, hitir, rozhen, berſek, vertliu, perverṡhen; celeripes, lagák na nogah, hitru tezhe; collevare, lagle ſturiti, de je ena reizh lagka, polagzhati; facilis, et le, lagák; leviculus, -a, -um, tú kar je cilú lagku, zagliu, cilú lagák; levis, -ve, ferbegliu, ṡhleht, lagák; pluma, -ae, perje, lagku perje; praefacilis, -le, cilú lagák, cilú lahki; tenuis, -ue, tenak, lagák, maihin, drobán; theristrum, en lagák leitni gvant. Gen:38.v.14
- laglji , collevare, lagle ſturiti, de je ena reizh lagka, polagzhati
Vorenc
legak prid., F3, miſsilis, -le, legák ṡa luzhiti, ali ſtarliti, lagák ṡa luzhanîa; perlevis, -ve, cilú legák inu hiter; populabilis, -le, legák ṡa pogonobiti, inu ṡa ṡatréti
Vorenc
ležeč del., F13, delitens, ṡkriven, na ṡkrivnim leṡhezhi; epirus, ne leṡhezha ṡemla na murju, ali vodi; immobilia bona, obſtojezhe blagú, leṡhezhe blagú; incubus, kadar eniga mora ſeſſa, verhu lèṡhezhi; jacens, leṡhezhi; mediterraneus, -a, -um, ſerd[!] ṡemle, delezh od morja leṡhezh; occidentalis, pruti ſonzhnimu ṡahodu leṡhezhi; perappositus, -a, -um, ṡalu leṡhèzh, perſtavin, perſtavlen; peroportunus, -a, -um, cilú dobru perloṡhiu, inu leṡhèzhi; plurimum refert, na tem je doſti leṡhezhe; reclivis, -ve, leṡhezhi, v'ṡnák leṡhezhi; resupinus, -a, -um, vṡnák leṡhezhi
Pleteršnik
li 1., conj. 1) breznaglasna vprašalna besedica, ki stoji nav. za prvo besedo v stavku: je li res? ist es denn wahr? Mik.; Bog vedi, ni li to znamenje prihodnih temnih ur, Jan. (Slovn.); kdo ve, čaka li človeka sreča ali nesreča v prihodnosti? Jan. (Slovn.); kako li? kje li? kam li? wie denn doch? wo, wohin denn doch? Levst. (M.); — 2) pristavlja ali priveša se nekaterim veznikom: nego li, als (za komparativom, kakor hs.), nk.; = ne li: poprej ne li je nebesa videl, Krelj-Mik.; da li, obwohl, Guts. (Res.); — prim. tudi: ali, jeli, itd.; — redkeje stoji v začetku stavka: li ni to krivica? nk.; (Le [nam. li] kdo si ti? Le kaj si mi prinesel? Npes.-Schein.).
Pleteršnik
lómiti, lǫ́mim, vb. impf. brechen; l. palice, kruh; Bog uže ve, komu perje lomi = Gott weiß, wenn er züchtigt, Cig., Jan. (Slovn.); veje se lomijo, die Aeste brechen; toliko ljudi je bilo, da se je vse lomilo; kamenje, rudo l., Steine, Erze brechen; zid l., eine Mauer zerstören, Z.; — knicken; bilke l.; usnje l., das Leder krispeln, Z.; — žarke l., die Strahlen brechen, Cig.; lomljeni oblok, der Spitzbogen, Cig. (T.); — roke l., die Hände ringen; Bele si je roke lomila, Npes.-K.; — Verzerrungen, Windungen des Körpers verursachen, martern, plagen; božjast ga lomi, er hat einen epileptischen Anfall, Z.; po roki me lomi, es reißt mich im Arme, Cig.; smeh ga lomi, er lacht krampfhaft, Cig., Glas.; es ist ihm lächerlich, Cig.; dremavec ga lomi, er ist schläfrig, Cig.; žalost, jeza, lakomnost ga lomi, er ist von Trauer, Zorn, Habgier ergriffen, C., Z.; to me lomi, das macht mir Kummer, Verdruss, V.-Cig., C.; z delom se l., sich mit der Arbeit abplagen, C.; l. se po svetu; — radebrechen; nemško, nemščino l., Cig.; francoščino za silo lomi, nk.
Prekmurski
lǜben -bna -o prid. ljubljen: ve je on tvoj lüben, dober ocsa AI 1875, kaz. br. 7
nájlübnéjši -a -e najljubši: je bio človeki najlübnejša stvár AI 1878, 14
nájlübnéjši -a -e najljubši: je bio človeki najlübnejša stvár AI 1878, 14
Pleteršnik
Vorenc
mastan prid., F5, laver, -ris, enu ṡeliṡzhe lipú diſſezhi v'vodah raſte, ima maſtnu, inu ravnu ſhibovje, ſhiroku perje na ṡèlie vleizhe; pingvinarius, -a, -um, kateri maſtne, ali tolſte rizhy lubi; pingvis, -ve, tolſt, maſtán, debel, vpitan; praepingvis, -gve, pretólſt, ſylnu tólſt, inu maſtán; sagina, -ae, ena tolſta, maſtna ṡhpiṡha ṡa pitanîe, katera dobru pita, inu tolſtu ſtury; prim. mastno
Pleteršnik
mę́ra, f. das Maß; Na mero ta ujec tvoj ima srebra, zum Messen (nicht zum Zählen), Preš.; pet vaganov dobre mere (gut gemessen); mere in uteži, Maße und Gewichte; mokra m., das Flüssigkeitsmaß, Z.; votla m., das Hohlmaß, Vrt., DZ.; dolgostna m., das Längenmaß, nk.; obodna m., das Spannmaß, DZ.; razalna m., das Streichmaß, DZ.; valjasta, skrinjasta, okvirasta, nečkasta m., das Cylinder-, Kasten-, Rahmen-, Kippmaß, DZ.; kotna m., das Winkelmaß, Cel. (Ar.); — skupna m., das gemeinschaftliche Maß, Cel. (Ar.); novčna m., der Münzfuß, Cig. (T.); goldinarska m., der Guldenfuß, Cel. (Ar.); desetinska m., das Decimalmaß, Jan. (H.); mero si vedeti, sich mäßigen, Cig., UčT.; otrok, kateri si ve mero pri jedi, Ravn.; ne ve si mere, er kann sich nicht mäßigen, Cig.; mero imeti, Maß halten, Cig.; črez mero, unmäßig, im Uebermaß; z mero, mit Maß, mäßig; v mero piti, mit Maß trinken, Z.; v mero, nach dem Maße, genau, Vrt.; srednjo mero, mittelmäßig, ziemlich; po nobeni meri, auf keine Weise, Cig.; po meri, nach Maßgabe, DZ.; — hudodelnik, hudobnež stare mere = ein großer Missethäter, ein Erzbösewicht, Levst. (Zb. sp.), jvzhŠt.; — v eno mero = v eno mer, in einemfort, Cig.; — das Metrum: daktilska, trohejska m., nk.
Vorenc
nagnjen del., F15, cernuus, doli nagnên, kakòr ſtari ludè, pohlevin; flagitio promptus, nagnên, perpravlen k'veliki pregréhi; furax, tatinṡki, h'tatvini nagnên, kradliv; imbricus, -a, -um, deshevun, h'deṡhju nagnên; inclinatus, -a, -um, nagnîen, naklonîen; inflexus, -a, -um, nagnîen, nakriven; libidinosus, -a, -um, hotliu, k'nezhiſtoti nagnîen, kurbliu; pluteus, -ei, ena viſſeozha, ali nagnêna miṡiza, na kateri ſe piſhe; proclivis, -ve, proclivus, -a, -um, nagnên; pronus, -a, -um, nanagnên, nagnên, naprei nagnên; propendere, naprei viſſeiti, ali naprei nagnên biti; propensè, s'nagnenîem, s'nagnêno viṡho; propensior ad voluntates, narvezh nagnên k'lushtom; propensus, -a, -um, ſylnu nagnên, nanagnên
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- 5
- 6
- 7
- Naslednja »
Število zadetkov: 138
Dostopnost