Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

absínt absínta samostalnik moškega spola [apsínt]
    žgana pijača iz pelina, janeža in drugih zelišč z visoko vsebnostjo alkohola
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Absinth) iz frc. absinthe, prvotno ‛pelin’, to pa prek lat. absinthium iz gr. apsínthion
àjd in ájd; in àjdi; in hàjd; in hàjdi; tudi àjde; tudi hàjde medmet
    1. neformalno uporablja se, ko govorec želi koga spodbuditi, pozvati k dejanju, zlasti k premiku z mesta
      1.1. neformalno uporablja se, ko govorec želi komu pokazati, da njegovega vedenja ne odobrava, in ga pozvati, naj se odstrani, umakne ali svoje vedenje popravi
    2. neformalno izraža, da opisanemu dejanju neposredno sledi drugo dejanje, navadno odhod
    3. neformalno uporablja se, ko govorec ob slovesu koga pozdravi, zlasti znanca
    4. kot členek, neformalno izraža dopuščanje, načelno strinjanje
      4.1. kot členek, neformalno izraža, da je trditev okvirna, približna
ETIMOLOGIJA: hajd
hlapčevánje hlapčevánja samostalnik srednjega spola [hlapčevánje]
    1. nekdaj služenje hlapca
    2. slabšalno pretirano uslužno, ponižno vedenje
FRAZEOLOGIJA: Za hlapce rojeni, za hlapce vzgojeni, ustvarjeni za hlapčevanje.
ETIMOLOGIJA: hlapčevati
hlápec hlápca samostalnik moškega spola [hlápəc]
    1. nekdaj moški, najet za delo, zlasti na kmetiji
    2. slabšalno kdor se vede pretirano uslužno, ponižno; SINONIMI: navadno slabšalno hlapček, slabšalno plazilec
    3. stolu podobno kmečko orodje za oporo pri spravljanju česa v kozolec
FRAZEOLOGIJA: kot hlapec Jernej, Za hlapce rojeni, za hlapce vzgojeni.
ETIMOLOGIJA: = star. hrv. hlȁpac, češ. chlapec ‛fant’ < pslov. *xolpьcь iz *xolpъ ‛sluga, suženj, fant’, morda iz *xoli̋ti v pomenu ‛striči’, prvotno torej ‛ostrižen mladenič’, ker je otrok formalno postal fant po prvem, obrednem striženju - več ...
kajti poudarjeno kájti veznik [kajti] poudarjeno [kájti]
    1. uvaja stavek, ki pojasnjuje, utemeljuje predhodni stavek
    2. kot členek uvaja novo poved, ki pojasnjuje, utemeljuje prejšnjo poved
ETIMOLOGIJA: kaj - več ...
máček máčka samostalnik moškega spola [máčək]
    1. domača žival z ostrimi zobmi in kremplji ter daljšim repom, ki mijavka in lovi miši, ptiče; primerjaj lat. Felis catus; SINONIMI: mačka
      1.1. samec te živali
    2. ekspresivno kdor je v čem izkušen, spreten; SINONIMI: ekspresivno gad
    3. manj formalno priprava za nanašanje barve v obliki manjšega valja z ročajem
    4. manj formalno slabo počutje, glavobol, slabost kot posledica prekomernega uživanja alkohola
STALNE ZVEZE: divji maček, mišični maček, perzijski maček, siamski maček
FRAZEOLOGIJA: hoditi kot maček okrog vrele kaše, imeti moralnega mačka, kupiti mačka v žaklju, kupovanje mačka v žaklju, maček v žaklju, moralni maček, prodati mačka v žaklju (komu), režati se kot pečen maček, Če mačku stopiš na rep, zacvili.
ETIMOLOGIJA: mačka - več ...; v četrtem pomenu dobesedni prevod nem. Kater ‛žival maček’ in ‛slabo počutje po prepiti noči’, pri čemer je drugo iz Katarrh ‛hud prehlad’, glej katar - več ...
ópica ópice samostalnik ženskega spola [ópica]
    1. umsko zelo razvit sesalec z oprijemalnimi sprednjimi in zadnjimi okončinami; primerjaj lat. Primates
    2. igrača, ki predstavlja umsko zelo razvitega sesalca z oprijemalnimi sprednjimi in zadnjimi okončinami
    3. slabšalno omejen, neinteligenten človek, po vedenju podoben opici
    4. znamenje kitajskega horoskopa med kozo in petelinom
      4.1. kdor je rojen v tem znamenju
STALNE ZVEZE: človeku podobna opica, človeška opica, ozkonosa opica, prava opica, širokonosa opica
FRAZEOLOGIJA: gola opica, obnašati se kot opica, pijan kot opica, skakati kot opica, zadet kot opica
ETIMOLOGIJA: = cslov. opica, nar. in star. hrv. ȍpica, strus. opica, češ. opice < slovan. *opica iz *opъ, kar je prevzeto iz germ., sorodno s stvnem. affo, nem. Affe, angl. ape < pgerm. *apōn-, verjetno prek arab. prevzeto iz stind. kapí- ‛opica’ - več ...
oslôvski oslôvska oslôvsko pridevnik [oslôu̯ski] STALNE ZVEZE: oslovski kašelj
FRAZEOLOGIJA: oslovska klop, oslovska ušesa, oslovski most, poslati koga v oslovsko klop, sedeti v oslovski klopi
ETIMOLOGIJA: osel

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
avtízem -zma m (ī)
psiht. duševna motnja, ki se kaže v zaprtosti vase, nezanimanju za okolico, izogibanju stikom ter ustaljenih in ponavljajočih se vzorcih vedenja: oblike avtizma; simptomi, znaki avtizma; osebe z avtizmom / nastanek, vzroki avtizma; pojav, uganka avtizma
SSKJ²
bontón -a m (ọ̑)
olikano, lepo vedenje: ne segaj v besedo, to ni bonton! knjiga o bontonu; pren. bizarnost te osebe sega prek meje literarnega bontona
// pravila takega vedenja: držati se bontona; kršiti bonton
SSKJ²
brezhíbnost -i ž (ȋ)
značilnost brezhibnega: brezhibnost obleke; brezhibnost njenega vedenja
SSKJ²
brezstídnost -i ž (ȋ)
zastar. nesramnost, brezsramnost: brezstidnost vedenja / brezstidnost izkoriščevalcev
SSKJ²
církuški -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na cirkus: cirkuški artisti in glumači; cirkuški ljudje; bil je cirkuški jahač / cirkuški voz; cirkuška arena / cirkuška predstava, točka
// slabš. tak kot pri cirkuških ljudeh: čisto cirkuškega vedenja je
SSKJ²
dáma -e ž (á)
1. v meščanskem okolju, spoštljivo naslov za odraslo žensko: neka dama je prišla; dame so bile v dolgih večernih toaletah; mlada, stara dama; dama iz visoke družbe / kot nagovor: spoštovane dame; dame in gospodje / frizer za dame in gospode / dame volijo pri plesu za enega ali več plesov imajo pravico si same izbrati plesalca / dvorna dama v nekaterih državah naslov za žensko, ki ob posebnih priložnostih spremlja vladarico; prva dama naslov za žensko, ki po svojem položaju ali na področju svojega udejstvovanja presega vse druge
2. ekspr., navadno v povedni rabi, navadno s prilastkom ženska, ki zaradi odličnega vedenja in lepega videza vzbuja spoštovanje: človek v življenju redko sreča pravo damo; ona je resnična dama
3. igralna karta z žensko figuro: pikova, srčna dama
4. igra s črnimi in belimi ploščicami na damovnici: igrati damo
5. šah. šahovska figura, ki se giblje v vseh pravokotnih in diagonalnih smereh: vzeti trdnjavo z damo; vrednost dame
SSKJ²
decéntnost -i ž (ẹ̑)
lastnost, značilnost decentnega: decentnost njegovega vedenja
SSKJ²
dijáški -a -o prid. (á)
nanašajoč se na dijake: dijaški časopis; dijaško društvo; spominjati se dijaških let; dijaško življenje / dijaški žargon / stanovati v dijaškem domu; dijaški parlament predstavništvo dijakov kake šole, šolskega okoliša; sestanek, zborovanje takih predstavništev; knjiga je iz dijaške knjižnice; dijaško stojišče stojišče za sedeži v parterju, namenjeno predvsem dijakom
♦ 
gled. abonma dijaški popoldanski; šol. dijaška knjižica nekdaj knjižica za vpis dijakovega uspeha in vedenja
SSKJ²
držánje -a s (ȃ)
glagolnik od držati:
a) polurno držanje vrvi ga je močno utrudilo / prepoznal sem ga po načinu držanja glave; sproščeno držanje rok / držanje govedi na prostem / držanje ritma / držanje danih obljub
b) nejevoljo je bilo čutiti iz vsega njegovega držanja in vedenja / s svojim držanjem v preteklosti si je zelo škodil
SSKJ²
fántovski -a -o prid. (á)
nanašajoč se na fante: fantovski prepir; fantovska čast; zvečer se je oglasila fantovska pesem; fantovsko življenje / fantovski stan; fantovska leta / dekliške in fantovske sobe / je premalo fantovski nima za fanta značilnega vedenja ali videza; nav. ekspr. preveč je fantovska rada se druži, ima opravka s fanti; se vede kot fant
 
ekspr. fantovsko sonce luna
    fántovsko prisl.:
    fantovsko nagajivo pomežikniti; dekle ima fantovsko pristrižene lase; fantovsko objesten
SSKJ²
frík -a m (ȋ)
1. kdor zaradi nenavadnega videza ali vedenja velja za čudaškega človeka: zaradi vijoličnih pramenov so vsi mislili, da je nekakšen frik
2. kdor je zasvojen z neko dejavnostjo: kot tehnološki frik je med borznimi posredniki prvi imel prenosni telefon; adrenalinski, računalniški frik
SSKJ²
frustracíjski in frustrácijski -a -o prid. (ȋ; á)
nanašajoč se na frustracijo: frustracijsko stanje
 
psih. frustracijska toleranca sposobnost prenašanja frustracij brez neprilagojenega reagiranja, vedenja
Število zadetkov: 270