Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ²
dijáški -a -o prid. (á)
nanašajoč se na dijake: dijaški časopis; dijaško društvo; spominjati se dijaških let; dijaško življenje / dijaški žargon / stanovati v dijaškem domu; dijaški parlament predstavništvo dijakov kake šole, šolskega okoliša; sestanek, zborovanje takih predstavništev; knjiga je iz dijaške knjižnice; dijaško stojišče stojišče za sedeži v parterju, namenjeno predvsem dijakom
♦ gled. abonma dijaški popoldanski; šol. dijaška knjižica nekdaj knjižica za vpis dijakovega uspeha in vedenja
Celotno geslo eSSKJ16
dobri -ega posamostaljeno
1. kdor ima pozitivne lastnosti, zlasti v moralnem pogledu; SODOBNA USTREZNICA: dobri
2. s širokim pomenskim obsegom kar je zaželeno, pozitivno v precejšnji meri; SODOBNA USTREZNICA: dobro
2.1 kar je namenjeno za zadovoljitev človekovih materialnih in duhovnih potreb; SODOBNA USTREZNICA: dobro
2.2 v zvezi (komu) k dobremu v korist, prid komu; SODOBNA USTREZNICA: v dobro
2.3 v zvezi imeti/vzeti/gorivzeti/držati za dobro ne pripisovati/pripisati slabega namena ravnanju, dejanjem ljudi, okoliščinam v zvezi z njimi, tudi če so za koga neugodni; SODOBNA USTREZNICA: imeti za dobro, vzeti za dobro
3. v zvezi dobro vzdati/vzdajati/zdati ob srečanju s kom z besedami, kretnjo, mimiko izraziti/izražati spoštovanje, naklonjenost; SODOBNA USTREZNICA: pozdraviti, pozdravljati
FREKVENCA: približno 2100 pojavitev v 47 delih
FRAZEOLOGIJA: hoditi po dobrim
TERMINOLOGIJA: drevo spoznanja/vedenja/znanja dobrega ino hudega
Celotno geslo Sinonimni
dolgočásen -sna -o prid.
ki povzroča duševno stanje neugodja zaradi nezanimivega, nezabavnega govorjenja, vedenja, vsebine
SINONIMI:
pust2, ekspr. nezanimiv, ekspr. puščoben, ekspr. suh1, ekspr. suhoparen
Celotno geslo eSSKJ16
dolivzeti -vzamem dovršni glagol
1. kdo; (od česa), koga vzeti od kod; SODOBNA USTREZNICA: odstraniti
2. kaj; (od česa) izgubiti življenjske moči; SODOBNA USTREZNICA: oslabeti, opešati
3. kaj; (v čem) izgubiti na intenzivnosti, kakovosti; SODOBNA USTREZNICA: oslabeti, zmanjšati se
4. kdo; (iz česa), kaj na osnovi česa priti do védenja, spoznanja; SODOBNA USTREZNICA: ugotoviti, spoznati
4.1 nedov., kaj; (iz česa) slediti, biti vidno
FREKVENCA: 15 pojavitev v 4 delih
Jezikovna
Določna ali nedoločna oblika pridevnika za svojilnim zaimkom

Že nekajkrat sem opazila, da lektorji ne zagovarjajo več dosledno določne oblike pridevnika za svojilnimi zaimki. Primer:

  • Ta človek je moj dober prijatelj.
  • Mucek ima svoj poseben način vedenja.

Kakšno pravilo je v veljavi?

Celotno geslo eSSKJ16
drevo -esa/-a (drivu, drevu, drivo, drevo) samostalnik srednjega spola
1. lesnata rastlina z deblom in vejami; SODOBNA USTREZNICA: drevo
2. orodje, priprava za oranje; SODOBNA USTREZNICA: ralo
3. snov, iz katere so deblo, veje in korenine dreves in grmov; SODOBNA USTREZNICA: les
4. pokončna lesena priprava za izvrševanje smrtne kazni
FREKVENCA: približno 650 pojavitev v 32 delih
TERMINOLOGIJA: drevo spoznanja/vedenja/znanja dobrega ino hudega, jadreno drevo
SSKJ²
držánje -a s (ȃ)
glagolnik od držati:
a) polurno držanje vrvi ga je močno utrudilo / prepoznal sem ga po načinu držanja glave; sproščeno držanje rok / držanje govedi na prostem / držanje ritma / držanje danih obljub
b) nejevoljo je bilo čutiti iz vsega njegovega držanja in vedenja / s svojim držanjem v preteklosti si je zelo škodil
SSKJ²
fántovski -a -o prid. (á)
nanašajoč se na fante: fantovski prepir; fantovska čast; zvečer se je oglasila fantovska pesem; fantovsko življenje / fantovski stan; fantovska leta / dekliške in fantovske sobe / je premalo fantovski nima za fanta značilnega vedenja ali videza; nav. ekspr. preveč je fantovska rada se druži, ima opravka s fanti; se vede kot fant
● ekspr. fantovsko sonce luna
    fántovsko prisl.:
    fantovsko nagajivo pomežikniti; dekle ima fantovsko pristrižene lase; fantovsko objesten
Pravopis
frájer -ja m s -em člov. (á) sleng. biti ~ |vpadljivega vedenja, zunanjosti|
frájerka -e ž, člov. (á) sleng.
frájerjev -a -o (á) sleng.
SSKJ²
frík -a m (ȋ)
1. kdor zaradi nenavadnega videza ali vedenja velja za čudaškega človeka: zaradi vijoličnih pramenov so vsi mislili, da je nekakšen frik
2. kdor je zasvojen z neko dejavnostjo: kot tehnološki frik je med borznimi posredniki prvi imel prenosni telefon; adrenalinski, računalniški frik
SSKJ²
frustracíjski in frustrácijski -a -o prid. (ȋ; á)
nanašajoč se na frustracijo: frustracijsko stanje
♦ psih. frustracijska toleranca sposobnost prenašanja frustracij brez neprilagojenega reagiranja, vedenja
SSKJ²
gentleman -a [džêntəlmen] m (ȇ)
moški plemenitih lastnosti in uglajenega vedenja: biti gentleman; angleški gentleman; ravnal je kot pravi gentleman
Gledališče
géstus -a m
Celotno geslo Frazemi
gnézdo Frazemi s sestavino gnézdo:
drégniti v ósje gnézdo, drégniti v sršénje gnézdo, drégniti v sršénovo gnézdo, drézati v ósje gnézdo, drézati v sršénje gnézdo, gádje gnézdo, ósje gnézdo, sráčje gnézdo, sršénje gnézdo, v sršénovo gnézdo séči
SSKJ²
gospá -é ž, daj., mest. ed. gospé, tož., or. ed. gospó; im., tož. mn. gospé, rod. mn. gospá, daj. mn. gospém, mest. mn. gospéh, or. mn. gospémi; im., tož. dv. gospé, daj., or. dv. gospéma (á ẹ́)
1. spoštljivo naslov za odraslo žensko: prijazna gospa ji je pomagala; vse gospe so bile v dolgih oblekah / kot nagovor: dober dan, gospa; želite, gospa? gospe in gospodje; kot pristavek k imenu, poklicu: gospa Helena; gospa doktor(ica), profesor(ica)
♦ rel. nebeška Gospa Kristusova mati
// naslov za poročeno žensko: pogovarjal se je s sosedovo gospo
2. v meščanskem okolju žena, soproga: lepe pozdrave vaši gospe; darilo za gospo
// delodajalka, gospodinja: naša gospa je zelo natančna
3. ekspr., navadno v povedni rabi, navadno s prilastkom ženska, ki zaradi odličnega vedenja in lepega videza vzbuja spoštovanje; dama: bila je prava, resnična gospa
// ženska, ki udobno živi in ji ni treba (fizično) delati: njegova žena je lahko gospa; vsaka bi bila rada gospa
4. nekdaj poročena pripadnica plemiškega ali meščanskega sloja: stori, kar ti ukazuje gospa; grajska gospa
SSKJ²
gospód -a m, im. mn. gospódje stil. gospódi (ọ̑)
1. spoštljivo naslov za odraslega moškega: sedež mi je ponudil prijazen gospod; za pot je vprašal starejšega gospoda / kot nagovor: gospod, koliko je ura? spoštovane gospe in gospodje; kot pristavek k imenu, poklicu: obiskal nas je gospod Ivan; gospod doktor, profesor; gospod župnik
2. v meščanskem okolju mož, soprog: izročite, prosim, to vašemu gospodu; se je gospod že vrnil?
// delodajalec, gospodar: gospod mi je naročil, naj zaklenem; naš gospod je zelo prijazen
3. zlasti v kmečkem okolju duhovnik: za gospoda študira; pogreb z dvema gospodoma / star. duhovni gospod
4. ekspr., navadno v povedni rabi, navadno s prilastkom moški, ki zaradi odličnega vedenja in lepega videza vzbuja spoštovanje: tvoj prijatelj je res gospod; ta je pa pravi gospod
// moški, ki udobno živi in mu ni treba (fizično) delati: to boš moral že sam opraviti, on je gospod; z gospodom bi se rada poročila, kmeta ne mara
5. nekdaj pripadnik plemiškega ali meščanskega sloja: grajski gospod; visoki mestni gospodje
6. rel. Kristus, Bog: Gospod se te bo usmilil; zaupati v Gospoda / Gospod Bog
● ekspr. delam, kar hočem, saj sem sam svoj gospod nisem od nikogar odvisen; vznes. Gospod ga je poklical k sebi umrl je; iti, poslati po gospoda zlasti v kmečkem okolju po duhovnika, da bi podelil bolniku zakrament(e) za umirajoče; vznes. zaspati v Gospodu umreti
♦ zgod. fevdalni ali zemljiški gospod do odprave tlačanstva posredni ali neposredni lastnik zemlje s podložniki; fevdni gospod; gorski gospod
Jezikovna
Grad, hidroelektrarna »Brežice« – velika ali mala začetnica prvih sestavin

Kakšne začetnice naj uporabim pri Gradu Brežice in Viteški dvorani, ki je del omenjenega gradu? Prav tako ne vem, ali naj pri vodovodnem stolpu, ki je simbol mesta Brežice, uporabim veliko začetnico. Kaj pa pri hidroelektrarnah Brežice, Boštanj, Blanca itd., ki spadajo pod družbo Hidroelektrarne na spodnji Savi?

Pravopis
grešíti -ím dvovid. gréši -íte, nedov. -èč -éča; -íl -íla, -ít; grešênje; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) proti komu/čemu ~ ~ četrti božji zapovedi; poud. ~ ~ postavi |kršiti zakon, predpis|; poud. grešiti zoper koga/kaj ~ ~ bonton |kršiti pravila lepega vedenja|; poud. grešiti nad kom ~ ~ človekom |prizadejati komu krivico|
Celotno geslo eSSKJ
hlapčevánje hlapčevánja samostalnik srednjega spola [hlapčevánje]
    1. nekdaj služenje hlapca
    2. slabšalno pretirano uslužno, ponižno vedenje
FRAZEOLOGIJA: Za hlapce rojeni, za hlapce vzgojeni, ustvarjeni za hlapčevanje.
ETIMOLOGIJA: ↑hlapčevati
Celotno geslo eSSKJ
hlápec hlápca samostalnik moškega spola [hlápəc]
    1. nekdaj moški, najet za delo, zlasti na kmetiji
    2. slabšalno kdor se vede pretirano uslužno, ponižno; SINONIMI: navadno slabšalno hlapček, slabšalno plazilec
    3. stolu podobno kmečko orodje za oporo pri spravljanju česa v kozolec
FRAZEOLOGIJA: kot hlapec Jernej, Za hlapce rojeni, za hlapce vzgojeni.
ETIMOLOGIJA: = star. hrv. hlȁpac, češ. chlapec ‛fant’ < pslov. *xolpьcь iz *xolpъ ‛sluga, suženj, fant’, morda iz *xoli̋ti v pomenu ‛striči’, prvotno torej ‛ostrižen mladenič’, ker je otrok formalno postal fant po prvem, obrednem striženju - več ...
Število zadetkov: 270