Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo eSSKJ
máček máčka samostalnik moškega spola [máčək]
    1. domača žival z ostrimi zobmi in kremplji ter daljšim repom, ki mijavka in lovi miši, ptiče; primerjaj lat. Felis catus; SINONIMI: mačka
      1.1. samec te živali
    2. ekspresivno kdor je v čem izkušen, spreten; SINONIMI: ekspresivno gad
    3. manj formalno priprava za nanašanje barve v obliki manjšega valja z ročajem
    4. manj formalno slabo počutje, glavobol, slabost kot posledica prekomernega uživanja alkohola
STALNE ZVEZE: divji maček, mišični maček, perzijski maček, siamski maček
FRAZEOLOGIJA: hoditi kot maček okrog vrele kaše, imeti moralnega mačka, kupiti mačka v žaklju, kupovanje mačka v žaklju, maček v žaklju, moralni maček, prodati mačka v žaklju (komu), režati se kot pečen maček, Če mačku stopiš na rep, zacvili.
ETIMOLOGIJA: ↑mačka - več ...; v četrtem pomenu dobesedni prevod nem. Kater ‛žival maček’ in ‛slabo počutje po prepiti noči’, pri čemer je drugo iz Katarrh ‛hud prehlad’, glej ↑katar - več ...
Celotno geslo Frazemi
máček Frazemi s sestavino máček:
hodíti kot máček okrog vréle káše, hodíti kot máček okrog vróče káše, iméti mačka, iméti morálnega máčka, [kot] stàr máček, kupíti máčka v vréči, kupíti máčka v žáklju, máček v vréči, máček v žáklju, morálni máček, pregánjati máčka, pretêpsti kóga kot máčka, režáti se kot pečèn máček, ubíti kóga kàkor máčka, ubíti kóga kot máčka, ustrelíti kóga kot máčka
SSKJ²
maníra -e ž (ȋ)
1. nav. mn. način vedenja, navada: imel je to maniro, da me je onikal; lepe, prostaške, uglajene manire; na napako ga je opozoril z manirami izkušenega poslovnega človeka; človek prikupnih manir; človek z mestnimi manirami
// nav. ed. olikano, lepo vedenje: pozna se mu manira; nima manire; učiti koga manire; človek z manirami / poslovil se je, kot zahteva manira pravila lepega vedenja
● ekspr. le kje si se učil manir(e) zelo si neolikan
2. publ. pogosto se ponavljajoč način izražanja, zlasti v umetnosti, navada: mračni motivi so bili tedaj manira / posnemati tuje pesniške, slikarske manire način izražanja; ustvariti si svojo maniro / ti motivi so danes manira moda
// uporabljanje takega načina izražanja: v njegovih verzih prevladuje literarna manira / zaiti v maniro
Pravopis
maníra -e ž (ȋ) ~e izkušenega poslovneža |način vedenja, navade|; imeti ~o |biti lepega vedenja|; motiv tihožitja kot ~ v slikarstvu določenega obdobja; pri ustvarjanju zaiti v ~o
Celotno geslo Etimološki
manȋra -e ž
Celotno geslo Kostelski
manira ► maˈnėːra -e ž
SSKJ²
maniríranost -i ž (ȋ)
nenaravnost, izumetničenost: pisatelj je zašel v maniriranost / maniriranost vedenja
SSKJ²
mazíljenost -i ž (ȋ)
ekspr. lastnost, značilnost maziljenega: maziljenost govora, vedenja
SSKJ²
morálen -lna -o prid. (ȃ)
1. nanašajoč se na moralo:
a) z moralnega stališča je to nedopustno / tovarištvo, vztrajnost in druge moralne lastnosti; estetske in moralne vrednote / moralno dejanje, ravnanje; tega ne bi smel storiti, to vendar ni moralno
b) moralni propad, razkroj; moralna kritika družbe; držati se moralnih načel, zakonov; to ni le ekonomsko, ampak tudi moralno vprašanje / ima izostren moralni čut / moralna vzgoja otrok / slabš. deliti moralne nauke; moralna tendenca romana je preveč poudarjena / ekspr. moralni izprijenec; moralna čistost / slabš. moralno zgražanje moralistično / moralen človek tega ne bi naredil; on je zelo moralen / moralno-politična karakteristika / moralni kodeks novinarjev, zdravnikov etični kodeks
c) to je moralni nauk basni, zgodbe
2. nanašajoč se na človekovo duševnost, čustva: moralna in materialna podpora; moralno zadoščenje / čutiti moralni pritisk / povzročiti veliko moralno škodo / pravna in moralna dolžnost, pravica / ekspr. dobiti moralno klofuto, lekcijo / moralni zmagovalec
● pog. imeti moralnega mačka občutek sramu, krivde zaradi dejanja, vedenja, ki ni v skladu s častjo, obljubo
♦ rel. moralna teologija teološki nauk, ki obravnava pravila človeškega hotenja in ravnanja glede na dobro in zlo
    morálno prisl.:
    to ga je moralno dvignilo; on vrednoti odnose, stvari predvsem moralno; biti moralno odgovoren; 
prim. moralnopolitičen
Celotno geslo Frazemi
môški Frazemi s sestavino môški:
môški svôjih sánj, sánjski môški
SSKJ²
narejênost -i ž (é)
lastnost, značilnost narejenega: govoril je brez narejenosti; težko je reči, kje je meja med njegovo narejenostjo in pristnostjo; bil je nasprotnik vsake zlaganosti in narejenosti / narejenost vedenja
Jezikovna
Naslov naloge: »raziskava odnosa/odnosov«

Prosim za jezikovno mnenje o naslovu naloge. Prva ali druga možnost.

1. Raziskava odnosov študentov do plastike in vedenja o obstoju hormonskih motilcev

2. Raziskava odnosa študentov do plastike in do vedenja o obstoju hormonskih motilcev
Gledališče
naturalístična ígra -e -e ž
SSKJ²
naučíti -ím dov., naúčil (ī í)
1. s posredovanjem znanja povzročiti sposobnost za opravljanje določenega dela, dejavnosti: naučiti koga brati, pisati, šofirati; naučiti učence dobro recitirati; učitelj jih je veliko naučil / skušal ga je naučiti misliti / naučiti matematiko, zgodovino
2. s spodbujanjem, opozarjanjem povzročiti, da kdo pridobi določeno pozitivno lastnost: naučiti koga lepega vedenja, vljudnosti; naučiti otroke na red / naučil je psa, da mirno počaka
● ekspr. življenje človeka marsičesa nauči čim starejši je človek, tem bolj je pameten, preudaren; šalj. naučiti koga kozjih molitvic s strogostjo, kaznimi navaditi koga prav ravnati, delati; ekspr. naučiti koga pameti navaditi pametno misliti, ravnati
    naučíti se 
    s sprejemanjem znanja postati sposoben za opravljanje določenega dela, dejavnosti: naučiti se brati; jezika se je naučil iz knjig; v mestu se je naučila kuhanja / od profesorja se je marsikaj naučil
    // z učenjem doseči znanje, razumevanje česa: naučiti se lekcijo, pesem, slovnična pravila; naučiti se na pamet; naučiti se vse za šolo
    ●     preg. kar se Janezek nauči, to Janez zna kar se človek navadi delati, početi v mladosti, to mu ostane tudi v zrelih letih
    naučèn -êna -o:
    naučen govor; naučena lekcija; naučen je na disciplino; odgovarjal je, kot bi bil naučen
Pravopis
naučíti -ím dov. naúčil -íla, nam. naučít/naučìt; drugo gl. učiti (í/ȋ í) koga/kaj česa ~ deklico angleščine; ~ hčer kuhanja, lepega vedenja; poud. ~ otroka pameti |spametovati ga|; naučiti koga/kaj na kaj ~ otroke na red |navaditi|; ~ slepega brati; ~ psa, da mirno čaka
naučíti se -ím se (í/ȋ í) kaj ~ ~ pesem; ~ ~ tuji jezik; naučiti se česa ~ ~ kuhanja; ~ ~ brati
Pleteršnik
naučíti, -ím, vb. pf. erlernen machen, mit Erfolg lehren; n. dečka na piščal piskati; n. otroka moliti; n. koga pesem, molitev; n. koga raznih umetnij, lepega vedenja; — n. se, erlernen; n. se plesati, koše plesti; n. se krotkosti in ponižnosti; n. se toliko, kolikor je treba; n. se pesem (namr. peti).
Pravo
navodíla in prepôvedi navódil -- prepôvedi
SSKJ²
nèdelikátnost -i ž (ȅ-ȃ)
lastnost, značilnost nedelikatnega: nedelikatnost vprašanja / nedelikatnost njegovega vedenja
Celotno geslo Sinonimni
nèizobrážen -a -o prid.
ki nima pričakovanega védenja z različnih področij človekove dejavnosti
SINONIMI:
nerazgledan, star. neomikan, ekspr. nepodkovan, ekspr. nešolan, pog. neštudiran, star. neučen, star. neuk, evfem. preprost, slabš. primitiven, star. prost1, star. zagoveden
SSKJ²
nèizrazljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
1. ki se ne da izraziti: ob teh besedah ga je obšel čuden, neizrazljiv občutek; neizrazljivo čustvo
2. ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: neizrazljiva ljubezen je bila v njenih besedah; neizrazljiva očarljivost njegovega vedenja
● njen pogled je top, neizrazljiv brezizrazen
    nèizrazljívo prisl.:
    bil je neizrazljivo lep dan; sam.: poskušal je izraziti nekaj neizrazljivega
Število zadetkov: 270