Zadetki iskanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika
- 1. ki kaj dela; dejaven, delujoč: biti aktiven član skupnosti; družbeno aktiven človek / aktivna koeksistenca med narodi; morska voda je zelo aktivna / aktivno znanje tujega jezika znanje, ki omogoča ustno in pismeno izražanje v njem
// delaven, prizadeven: odbor je bil premalo aktiven; biti aktiven na več področjih; še vedno je aktiven kot organizator in predavatelj; učenci so pri pouku aktivni sodelujejo, so razgibani - 2. ki je v rednem delovnem razmerju: ali je še vedno aktiven ali je že v pokoju? / aktivni oficir / biti v aktivni službi Jugoslovanske ljudske armade
♦ ekon. aktivni denar denar, ki ne leži v blagajnah, ampak je v prometu; aktivna bilanca bilanca s presežkom; geogr. aktivni ognjenik ognjenik, ki še bruha; jur. aktivna volilna pravica pravica glasovanja; kem. aktivno oglje oglje, ki močno adsorbira; šport. aktivni oddih oddih, med katerim se človek za razvedrilo ukvarja s kako dejavnostjo; teh. žična zveza od priključka do aktivnih delov aparata
- aktívno prisl.: aktivno obvladati nemščino; aktivno podpirati osvobodilno gibanje; aktivno sodelovati v organizaciji
- 1. trenutno pomemben ali zanimiv, sodoben: aktualni dogodki, problemi; aktualno vprašanje / njegovi članki so aktualni; drama je še vedno aktualna / zadeva je postala aktualna nujna, važna
- 2. redko dejanski, stvaren: aktualna in potencialna vrednost
// knjiž. neizrazit, medel: literatura je postajala vedno bolj anemična; osebe v povesti so nekam anemične
- 1. kdor se je asimiliral: čeprav asimilacija uspe, vedno ostane nekaj, po čemer se asimilati razlikujejo / rastlinski asimilat
- 2. biol. organska snov, ki nastane pri asimilaciji: asimilati v klorofilnih celicah
- atomizíran -a -o: buržoazija je izkoriščala atomizirano delavstvo
- a) avtomatizacija se v tovarnah vedno bolj razvija; avtomatizacija proizvodnje; avtomatizacija telefonskih central; napredovanje avtomatizacije
- b) avtomatizacija gibanja
- ažúrno prisl.: ažurno spremljati aktualne dogodke
// redko postopač, potepuh: barabe se nobene reči bolj ne bojijo kakor dela
- 1. raba peša kazati znake duševne bolezni: bolnik blazni
- 2. ekspr. burno izražati svoja čustva: blazneti od bolečine, veselja; pren. njena duša je blaznela v obupu in žalosti
● ekspr. ne blazni ne govori, ne ravnaj nespametno, nerazsodno; zastar. še vedno blazni za tisto lepotico je zelo zaljubljen vanjo
- blaznèč -éča -e: blazneča ženska
- 1. delati kaj bogato: kupčije in špekulacije so ga vedno bolj bogatile; z delom bogatiti podjetje / železo in premog bogatita deželo
- 2. številčno večati, množiti: bogatiti njegov besedni zaklad; bogatiti si znanje
- 3. izboljševati kakovost, vrednost: bogatiti časopis z ilustracijami; bogatiti izčrpano zemljo s humusom
- 1. oglašati se z enakomerno tresočim se glasom: čebela, muha brenči / preh. gredoč si je brenčal pesem mrmraje pel
// dajati živalskemu brenčanju podoben glas: kolovrat brenči; zvonec na vratih je ostro brenčal; brezoseb. v glavi mu je kar brenčalo od teh dogodkov; pren. še vedno mu brenčijo v ušesih njene besede - 2. brenčeč letati: čebele brenčijo od cveta do cveta; komar mi brenči okoli ušes; pren. take misli so mu brenčale po glavi
- 3. pog. kazati ljubezensko vznemirjenost, biti zaljubljen: štirinajst let ji je, pa že brenči; na stara leta je začel brenčati / za Janezom brenči
- brenčé: brenče letati
- brenčèč -éča -e: brenčeč glas; brenčeča vrtavka
- 1. s trzljaji igrati na glasbilo s strunami: brenkati na harfo, kitaro
// slabš. igrati na klavir: kar naprej brenka po klavirju - 2. ekspr. govoriti, praviti: vedno nam brenka o tem
● ekspr. zdaj brenka na drugačne strune govori, ravna drugače kot prej; ekspr. brenkati na čustvene strune skušati vplivati na čustva; govoriti čustveno
- brenkajóč -a -e: tiho brenkajoč na plunko
- 1. ki je brez zanimanja, ravnodušen: postal je otopel in brezbrižen; delal se je brezbrižnega; brezbrižen do vsega dogajanja; brezbrižen za okolico / vedno je kazal brezbrižen obraz
- 2. redko brezskrben: brezbrižen postopač
- brezbrížno prisl.: brezbrižno in hladno gleda umetnino; brezbrižno pohajkovati
- brezobzírno prisl.: brezobzirno odbiti prošnjo; brezobzirno odkrite besede
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- ...
- 44
- Naslednja »