Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Prekmurski
vèjati -am nedov.
1. vejati žito: Szórni; toriti, vejjati KOJ 1833, 174; pren. Dêszna tvoja ogen vêja KAJ 1848, 23
2. veti: k morſzkomi válovji, ſtero ſze od vötra goni i vejja KŠ 1771, 745
SSKJ²
vêjati se -am se nedov. (ȇ)
vejiti se: drevesce se veja / pot se veja
SSKJ²
vêjavec in vejávec -vca m (ȇ; ȃ)
kdor veja žito: vejavci so začeli vejati
SSKJ²
vêjica -e ž (ȇ)
1. manjšalnica od veja: vejice se sušijo; odlomiti vejico; grm je pognal nove vejice; pušpanova, smrekova vejica / za klobuk zataknjena vejica / vejica asparagusa
● knjiž., ekspr. odposlanec z oljkovo vejico z namenom, pooblastilom za sklenitev miru, prijateljstva; v rokah drži palmovo vejico kot simbol zmage
2. jezikosl. ločilo, ki označuje priredno razmerje v besedni zvezi, loči med seboj stavke iste povedi ter pristavek, vrinek od sobesedila: napisati vejico; v nalogi manjka nekaj vejic; stava vejice
3. nav. mn., knjiž. trepalnica: ima goste, črne vejice
♦ lov. zelena vejica navadno trikraki vršiček iglavca na levi strani klobuka kot lovsko stanovsko znamenje; vejica divjadi zelena vejica, ki se položi uplenjeni veliki divjadi pri pozdravu lovini na leva pleča ali levo perut; vejica plena zelena vejica, ki si jo lovec zatakne na desno stran klobuka ob uplenitvi velike divjadi; mat. decimalna vejica grafično znamenje, ki loči enice od desetin
Celotno geslo Sinonimni
vêjica -e ž
majhna vejapojmovnik
SINONIMI:
nar. sesuljica
BESEDNE ZVEZE S SINONIMI: pojmovnik decimalna vejica
GLEJ ŠE SINONIM: veja
Celotno geslo Etimološki
vẹ̑jica – glej vẹ̑ja
Pleteršnik
vẹ̑jica 1., f. dem. 1. veja; 1) das Ästchen, das Zweiglein; — 2) der Beistrich, Cig., Jan., nk.
Pleteršnik
vẹ̑jica 2., f. dem. 2. veja; nav. pl. vejice, die Augenwimpern, Mur., Cig., Mik., Ravn. (Abc.), Vrt.
Celotno geslo Kostelski
vejica ► ˈvėːi̯ca -e ž
Pleteršnik
vẹ̑jka, f. dem. 1. veja; das Zweiglein, ogr.-C., Mik.
Prekmurski
véjka tudi véka -e ž veja: gda je 'ze vejka nyegova mejhka KŠ 1771, 81; i povrno ſze je zeléno olikovo vejko noſzécsi KM 1796, 12; ſzvéte ſzo i vejke KŠ 1771, 473; i ſzpiſzti vejke na teliko KŠ 1771, 113; rodne vejke ſzenejo BKM 1789, 432; da pridoucse fticze nebeſzke ſzi gnejzda naprávlajo na vejkaj nyegovi KŠ 1771, 44; fticze nebeſze, i na drevja vejkaj popejvajo BKM 1789, 6; pren. nyegovoga národa ino 'slájhte z-ednov vejkov je naplodo SIZ 1807, 4; Vis, komaj je dr'zi vêka KAJ 1870, 28; da je kruglo szkôsz vêk na tiszto meszto poszlo AI 1875, kaz. br. 7; golombisje szo vnogo vêk szpotrli AIP 1876, br. 1, 5; Vodé sze vcsászi na vêke (vrihe) vtrgnejo KAJ 1870, 107
Celotno geslo Kostelski
vejka ► ˈvėːi̯ka -e ž
Celotno geslo Kostelski
vejkica ► ˈvėːi̯kėca -e ž
Celotno geslo Etimološki
vẹ̑jnat – glej vẹ̑ja
Farmacija
veterinárska toksikologíja -e -e ž
Celotno geslo Etimološki
víle vȋl ž mn.
SSKJ²
violína -e ž (ȋ)
godalni instrument s štirimi strunami in visokim tonskim obsegom: igrati (na) violino; uglasiti violino; zvoki violine; skladba za violino / učiti, vaditi violino igranje tega instrumenta; ekspr. violine tega orkestra so bile na koncertu odlične violinisti; igranje violinistov
● ekspr. biti druga violina, igrati drugo violino biti v podrejenem položaju; prva violina ekspr. turizem je prva violina tega področja najpomembnejša gospodarska veja; ekspr. biti prva violina Slovenije najboljši violinist; ekspr. igrati prvo violino biti pri kakem dejanju, ravnanju vodilen, odločujoč
♦ glasb. druga, prva violina
Celotno geslo Etimološki
visẹ́ti -ím nedov.
Celotno geslo Etimološki
víti1 víjem nedov.
Celotno geslo Etimološki
vītica -e ž
Število zadetkov: 350