Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ²
vél2 in vèl véla -o [veu̯] prid. (ẹ̄ ẹ́; ȅ ẹ́)
1. ki je zaradi pomanjkanja vode, sokov izgubil trdnost, napetost, gladkost: vel list, šopek; rastline so vele / vela, nagubana jabolka
// ki je zaradi pomanjkanja tekočine, slabe prehranjenosti izgubil napetost, gladkost: vela koža / ekspr.: vele prsi; vele roke starke
2. ekspr. ki je (v veliki meri) izgubil življenjsko moč: brezzob, vel mož
3. ekspr. ki je (v veliki meri) prenehal obstajati: vela lepota
● ekspr. odgovarjati z velim glasom neizrazitim, medlim; iron. vela lepotica lepotica, katere lepota je v veliki meri minila
    vélo prisl.:
    velo se upogibati; 
prim. veniti
Pleteršnik
vèł 1., vę́la, adj. welk; vele rože, velo listje; — velo telo, Jap.; velo lice, nk.; — verwaschen, nicht markig, Cig. (T.); — schwach, C.; — faul, C.
Pleteršnik
vèle 1., adv., pogl. velje, valje, BlKr.
Pleteršnik
vele- 2., praef. (adv.) sehr, hoch-, Groß-: velekrasen, velečastit, velemož, nk.; — po drugih slov. jezikih.
Pravopis
vèle..1 prvi del podr. zlož. (ȅ) |veliki| vèlejádro, vèlekapitál, vèlemolékula
Pravopis
vele..1 prvi del podr. zlož. |velik| velesêjem, velesíla
Pravopis
vèle..2 prvi del podr. zlož. (ȅ) |velik| vèlebánka, vèleblagôvnica, vèleposéstnik
Pravopis
vele..2 prvi del podr. zlož. |zelo| velecénjen, velesláven, veleúmen
Pravopis
vèle..3 prvi del podr. zlož. (ȅ) |zelo| vèlepomémben, vèleučèn, vèleugléden
SSKJ²
vele...1 ali vèle... prvi del zloženk (ȅ)
nanašajoč se na veliki: velejadro, velemolekula
SSKJ²
vele...2 ali vèle... prvi del zloženk (ȅ)
nanašajoč se na velik: veleblagovnica, veletovarnar; velelisten, velemesten
SSKJ²
vele...3 ali vèle... prvi del zloženk (ȅ)
nanašajoč se na veliko: velepomemben, velevreden, veleznačilen
Vorenc
veledušen (Iz Slovarja Pohlinovih pripisov) prid., magnanimus, -a, -um, veledushne [Verant.58: Magnanimus,a,m, Großmutig, Vele-duſni]
Celotno geslo eSSKJ
vèlemójster vèlemójstra samostalnik moškega spola [vèlemójstər]
    1. najvišji naziv, ki ga šahistu podeli mednarodna šahovska organizacija
      1.1. šahist s tem nazivom
    2. ekspresivno kdor je v čem zelo dober, najboljši
ETIMOLOGIJA: iz drugih slovan. jezikov prevzeto vele- ‛veliko-’ k velik + ↑mojster
Terminološka
Velepodatki
Vprašal bi vas, kako pravilno prevesti termin big data , ki označuje veliko množico podatkov, ki nastaja z veliko hitrostjo, in sicer z vsako našo aktivnostjo na spletu ali z delovanjem povezanih naprav, npr. pametnih ur, pametnih hladilnikov. V rabi se pojavljata veliko podatkovje in masovni podatki .
Pleteršnik
velẹ́ti, -ím, vb. impf. 1) befehlen, auftragen, heißen; kaj pak Bog veli? Trub.; takovega Kristus ne veli, Trub.; Ta veli mi: poj sonete, Preš.; treba delati, kakor veli dvorni dekret, Levst. (Nauk); — tudi: vb. pf., Mur., nk., Mrliča djati v grob vele, Preš.; Krpan veli urno pognati, Levst. (Zb. sp.); — 2) sagen, ogr.-kajk.-Valj. (Rad), BlKr., jvzhŠt.; velijo = pravijo, man sagt, es heißt, BlKr., jvzhŠt.; kaj ti veli? was sagt er dir? BlKr., jvzhŠt.
Pleteršnik
vrẹ́dən 1., -dna, adj. 1) verletzt, Štrek.; kadar človek od velicega truda ali sedeža otoče okoli pasa, vele, da je vreden (vrẹdȃn), Rodik na Krasu, Lašče-Erj. (Torb.), Dol.; — 2) geschwürig, Cig.; — 3) schwach, klein: naši otroci so še vredni, Čatež (Dol.)-Erj. (Torb.).
Število zadetkov: 37