Zadetki iskanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika²
1. izražati voljo, da kdo mora uresničiti kako dejanje; ukazovati: velevati prihajajočim gostom vstopati skozi desna vrata; velevati delavcem, kaj naj naredijo / elipt., ekspr. čriček veleva v vinograd
2. zastar. poveljevati: velevati četi, konjenici
3. nav. 3. os. izraža nujnost določenega ravnanja, dejanja glede na kaj: tako veleva predpis, ukaz / delati, kot veleva čast, dolžnost / tako veleva vreme
4. star., v sedanjem času praviti, glasiti se: pregovor veleva: čez sedem let vse prav pride