Zadetki iskanja
// knjiž. strahoten, grozoten, grozljivo veličasten: apokaliptična groza; apokaliptična znamenja uničenja / apokaliptični slog pesnitve
- 1. nav. ekspr. ki zelo izstopa po pomembnosti, vrednosti: to je zate edinstvena prilika; edinstvena skulptura; edinstveno doživetje / sprejem je bil nadvse veličasten, edinstven; edinstvena lepota jezera / on je edinstven človek izreden, čudovit
- 2. knjiž. edino pravi, edino mogoč: užitek mu pomeni edinstveni smisel življenja
- edínstveno prisl.: edinstveno oblikovan obraz; sam.: rad bi doživel nekaj velikega, edinstvenega
// ekspr. zelo velik: to je grandioznega pomena za nas
- grandiózno prisl.: grandiozno podan oris velemesta
- a) velike razsežnosti; mogočen, veličasten: pesniku so odkrili impozanten spomenik; impozantna cerkev; impozantne granitne skale; ustavil se je pred impozantnim poslopjem / imel je impozanten obraz; impozantna postava / ekspr. te številke so impozantne zelo velike
- b) velikega števila, velikanski: impozantna družina rastlin; pred vhodom se je zbrala impozantna množica
- 1. nanašajoč se na kralje: kraljevska hiša, krona / kraljevska oblast / pripeljala se je kraljevska dvojica kralj in kraljica
// njegovo kraljevsko veličanstvo
● ekspr. kraljevska igra šah - 2. ekspr. izredno lep, veličasten: na hribu je stal kraljevski hrast / imel je naravnost kraljevsko postavo
// zelo velik, obilen: prejel je kraljevsko plačilo / kraljevski obed
♦ vrtn. kraljevska begonija begonija z velikimi srebrno progastimi listi in rdečimi cveti; zgod. kraljevska kmetija fevdalcu podeljena nemška kolonizacijska enota, ki obsega približno 50 ha
- kraljévsko prisl.: (po) kraljevsko kositi; kraljevsko nagraditi; kraljevsko miren obraz
♦ lingv. majestetična množina prva oseba množine namesto prve osebe ednine v slavnostnih izjavah vladarjev in visokih dostojanstvenikov
- majestétično prisl.: majestetično hoditi, stati
- 1. v stari Avstriji podoficirski čin pri artileriji ali nosilec tega čina: postal je ognjar
- 2. star. pirotehnik: ognjarji so za praznik pripravili veličasten ognjemet
- 1. nanašajoč se na olimpiado: olimpijski tekmovalec, zmagovalec / olimpijski odbor, stadion / olimpijski rekord; olimpijske medalje; olimpijska vas naselje, v katerem stanujejo tekmovalci, udeleženci olimpijskih iger; olimpijsko leto; publ. olimpijsko srebro olimpijska srebrna medalja
♦ šport. olimpijski bazen bazen, dolg 50 metrov; olimpijski krogi znak olimpijskih iger, ki v obliki petih povezanih krogov simbolizira pet celin; olimpijski match; olimpijski ogenj ogenj, ki se prenese iz kraja Olimpija in gori med olimpijskimi igrami; olimpijski športi; olimpijske igre; letne olimpijske igre, ki obsegajo vse olimpijske športe razen zimskih, zimske olimpijske igre ki obsegajo zimske olimpijske športe; olimpijska norma; zgod. olimpijske igre pri starih Grkih športne prireditve v kraju Olimpija vsaka štiri leta - 2. nanašajoč se na kraj Olimpija: olimpijsko svetišče / olimpijski bogovi olimpski
● knjiž. olimpijski mir, molk vzvišen, veličasten
- olímpijsko prisl.: olimpijsko odmaknjen
- 1. nanašajoč se na Olimp: olimpski vrhovi / olimpski bogovi
- 2. knjiž., redko vzvišen, veličasten: imeti olimpske poglede na umetnost
// veličasten, mogočen: pompozen spomenik / pompozen človek / govoril je s pompoznim glasom
// hrupen, buren: pompozna reklama
- pompózno prisl.: pompozno dekorativna scena
- 1. ki ima občutek velike etične, moralne vrednosti: zelo ponosen človek / ponosen narod
// nav. ekspr. ki vsebuje, izraža tak občutek: pogledal nas je s ponosnim pogledom; njena ponosna hoja / na ponosnem čelu se je kazala skrb / to nam je povedal s ponosno odkritosrčnostjo - 2. v povedni rabi, v zvezi z na zelo zadovoljen zaradi pozitivnih lastnosti
- a) samega sebe: če sem se spomnil na svoje ravnanje, sem bil ponosen nase / ponosen na svojo hrabrost, uspehe / ponosna je na svoje lepe lase / lahko smo ponosni na svojo preteklost / delavci so ponosni na svojo tovarno / ekspr. biti ponosen na svojo angleščino znanje angleškega jezika
- b) koga drugega: biti ponosen na sina
- 3. ekspr. mogočen, veličasten: nad nami se pne ponosni lok mostu; pred seboj je zagledal ponosne vrhove gor
- ponôsno prisl.: ponosno hoditi; ponosno nam je predstavila sina odličnjaka; ponosno se je trkal na prsi
- 1. obred: poročni ritual; ritual inavguracije / religiozni rituali
- 2. ed. verski obredi, bogoslužje: veličasten ritual / indijski kultni ritual; pren. življenjski ritual kmečkega človeka
- 3. dejanje, opravilo: kopel je njegov vsakdanji ritual
♦ rel. izdati nov ritual obrednik
// s katerim se hoče doseči močen vtis: predsednikov spektakularni odstop
● publ. ni mogoče pričakovati spektakularnih uspehov izrednih
- spektakulárno prisl.: dirigent je spektakularno odstopil
// s prilastkom kulturna stvaritev, pomembno delo iz preteklosti: ta grad je spomenik renesančne umetnosti / arheološki, umetnostnozgodovinski spomeniki; glagolski spomeniki slovanska besedila, zapisana v glagolici; naravni spomenik primerek žive ali nežive narave, ki ima zaradi značilne oblike ali redkosti poseben kulturni, znanstveni pomen; rokopisni spomeniki
♦ lit. brižinski spomeniki najstarejši ohranjeni zapisi v slovenskem jeziku
- a) velike razsežnosti: veličastne gore, smreke; veličastna stavba / sprejem je bil veličasten
- b) velikega števila: veličastna množica je bila v sprevodu
- c) slovesnosti, zanosa: spregovoriti z veličastnim glasom
- č) velike pomembnosti: veličasten dogodek; doseči veličastno zmago / veličastna pesnitev
// ki se nanaša na kaj, kar zaradi določenih lastnosti vzbuja pozornost, občudovanje: veličasten razgled / vtisi o razstavi so veličastni / z veličastnim prezirom gledati okoli sebe
- veličástno prisl.: veličastno jezditi na konju; veličastno slaviti zmago
♦ muz. veličastno označba za izraz izvajanja maestozo; sam.: nekaj veličastnega je v njihovem ravnanju