apokalíptičen -čna -o prid. (í)
nanašajoč se na apokalipso: apokaliptična prerokovanja, videnja / apokaliptični jezdeci jezdeci, ki naznanjajo velike nesreče
// knjiž. strahoten, grozoten, grozljivo veličasten: apokaliptična groza; apokaliptična znamenja uničenja / apokaliptični slog pesnitve
Zadetki iskanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika²
SSKJ²
SSKJ²
edínstven -a -o prid. (ȋ)
1. nav. ekspr. ki zelo izstopa po pomembnosti, vrednosti: to je zate edinstvena prilika; edinstvena skulptura; edinstveno doživetje / sprejem je bil nadvse veličasten, edinstven; edinstvena lepota jezera / on je edinstven človek izreden, čudovit
2. knjiž. edino pravi, edino mogoč: užitek mu pomeni edinstveni smisel življenja
1. nav. ekspr. ki zelo izstopa po pomembnosti, vrednosti: to je zate edinstvena prilika; edinstvena skulptura; edinstveno doživetje / sprejem je bil nadvse veličasten, edinstven; edinstvena lepota jezera / on je edinstven človek izreden, čudovit
2. knjiž. edino pravi, edino mogoč: užitek mu pomeni edinstveni smisel življenja
- edínstveno prisl.:
edinstveno oblikovan obraz; sam.: rad bi doživel nekaj velikega, edinstvenega
SSKJ²
grandiózen -zna -o prid. (ọ̑)
nav. ekspr. mogočen, veličasten, sijajen: osebe v njegovem grandioznem romanu so zelo žive; to je bila grandiozna predstava; zgraditev prekopa je grandiozno delo / grandiozen načrt za preureditev gospodarstva velikopotezen, zahteven
// ekspr. zelo velik: to je grandioznega pomena za nas
nav. ekspr. mogočen, veličasten, sijajen: osebe v njegovem grandioznem romanu so zelo žive; to je bila grandiozna predstava; zgraditev prekopa je grandiozno delo / grandiozen načrt za preureditev gospodarstva velikopotezen, zahteven
// ekspr. zelo velik: to je grandioznega pomena za nas
- grandiózno prisl.:
grandiozno podan oris velemesta
SSKJ²
impozánten -tna -o prid., impozántnejši (ȃ)
ki vzbuja pozornost, občudovanje zaradi
a) velike razsežnosti; mogočen, veličasten: pesniku so odkrili impozanten spomenik; impozantna cerkev; impozantne granitne skale; ustavil se je pred impozantnim poslopjem / imel je impozanten obraz; impozantna postava / ekspr. te številke so impozantne zelo velike
b) velikega števila, velikanski: impozantna družina rastlin; pred vhodom se je zbrala impozantna množica
ki vzbuja pozornost, občudovanje zaradi
a) velike razsežnosti; mogočen, veličasten: pesniku so odkrili impozanten spomenik; impozantna cerkev; impozantne granitne skale; ustavil se je pred impozantnim poslopjem / imel je impozanten obraz; impozantna postava / ekspr. te številke so impozantne zelo velike
b) velikega števila, velikanski: impozantna družina rastlin; pred vhodom se je zbrala impozantna množica
SSKJ²
kraljévski -a -o prid. (ẹ́)
1. nanašajoč se na kralje: kraljevska hiša, krona / kraljevska oblast / pripeljala se je kraljevska dvojica kralj in kraljica / njegovo kraljevsko veličanstvo
● ekspr. kraljevska igra šah
2. ekspr. izredno lep, veličasten: na hribu je stal kraljevski hrast / imel je naravnost kraljevsko postavo
// zelo velik, obilen: prejel je kraljevsko plačilo / kraljevski obed
♦ vrtn. kraljevska begonija begonija z velikimi srebrno progastimi listi in rdečimi cveti; zgod. kraljevska kmetija fevdalcu podeljena nemška kolonizacijska enota, ki obsega približno 50 ha
1. nanašajoč se na kralje: kraljevska hiša, krona / kraljevska oblast / pripeljala se je kraljevska dvojica kralj in kraljica / njegovo kraljevsko veličanstvo
● ekspr. kraljevska igra šah
2. ekspr. izredno lep, veličasten: na hribu je stal kraljevski hrast / imel je naravnost kraljevsko postavo
// zelo velik, obilen: prejel je kraljevsko plačilo / kraljevski obed
♦ vrtn. kraljevska begonija begonija z velikimi srebrno progastimi listi in rdečimi cveti; zgod. kraljevska kmetija fevdalcu podeljena nemška kolonizacijska enota, ki obsega približno 50 ha
- kraljévsko prisl.:
(po) kraljevsko kositi; kraljevsko nagraditi; kraljevsko miren obraz
SSKJ²
majestétičen -čna -o prid. (ẹ́)
knjiž. veličasten, mogočen: bil je majestetičen; majestetična dama / okrog njega je bil majestetičen mir
♦ jezikosl. majestetična množina prva oseba množine namesto prve osebe ednine v slavnostnih izjavah vladarjev in visokih dostojanstvenikov
knjiž. veličasten, mogočen: bil je majestetičen; majestetična dama / okrog njega je bil majestetičen mir
♦ jezikosl. majestetična množina prva oseba množine namesto prve osebe ednine v slavnostnih izjavah vladarjev in visokih dostojanstvenikov
- majestétično prisl.:
majestetično hoditi, stati
SSKJ²
ognjár -ja m (á)
1. v stari Avstriji podčastniški čin pri artileriji ali nosilec tega čina: postal je ognjar
2. star. pirotehnik: ognjarji so za praznik pripravili veličasten ognjemet
1. v stari Avstriji podčastniški čin pri artileriji ali nosilec tega čina: postal je ognjar
2. star. pirotehnik: ognjarji so za praznik pripravili veličasten ognjemet
SSKJ²
olímpijski -a -o prid. (ī)
1. nanašajoč se na olimpijado: olimpijski tekmovalec, zmagovalec / olimpijski odbor, stadion / olimpijski rekord; olimpijske medalje; olimpijska vas naselje, v katerem stanujejo tekmovalci, udeleženci olimpijskih iger; olimpijsko leto; publ. olimpijsko srebro olimpijska srebrna medalja
♦ šport. olimpijski bazen bazen, dolg 50 metrov; olimpijski krogi znak olimpijskih iger, ki v obliki petih povezanih krogov simbolizira pet celin; olimpijski match; olimpijski ogenj ogenj, ki se prenese iz kraja Olimpija in gori med olimpijskimi igrami; olimpijski športi; olimpijske igre mednarodne športne prireditve, organizirane vsaki dve leti, izmenično za poletne in zimske športe; poletne olimpijske igre olimpijske igre, organizirane vsaka štiri leta, ki obsegajo vse olimpijske športe razen zimskih; zimske olimpijske igre olimpijske igre, organizirane vsaka štiri leta, ki obsegajo zimske olimpijske športe; olimpijska norma; zgod. olimpijske igre pri starih Grkih športne prireditve v kraju Olimpija vsaka štiri leta
2. nanašajoč se na kraj Olimpija: olimpijsko svetišče / olimpijski bogovi olimpski
● knjiž. olimpijski mir, molk vzvišen, veličasten
1. nanašajoč se na olimpijado: olimpijski tekmovalec, zmagovalec / olimpijski odbor, stadion / olimpijski rekord; olimpijske medalje; olimpijska vas naselje, v katerem stanujejo tekmovalci, udeleženci olimpijskih iger; olimpijsko leto; publ. olimpijsko srebro olimpijska srebrna medalja
♦ šport. olimpijski bazen bazen, dolg 50 metrov; olimpijski krogi znak olimpijskih iger, ki v obliki petih povezanih krogov simbolizira pet celin; olimpijski match; olimpijski ogenj ogenj, ki se prenese iz kraja Olimpija in gori med olimpijskimi igrami; olimpijski športi; olimpijske igre mednarodne športne prireditve, organizirane vsaki dve leti, izmenično za poletne in zimske športe; poletne olimpijske igre olimpijske igre, organizirane vsaka štiri leta, ki obsegajo vse olimpijske športe razen zimskih; zimske olimpijske igre olimpijske igre, organizirane vsaka štiri leta, ki obsegajo zimske olimpijske športe; olimpijska norma; zgod. olimpijske igre pri starih Grkih športne prireditve v kraju Olimpija vsaka štiri leta
2. nanašajoč se na kraj Olimpija: olimpijsko svetišče / olimpijski bogovi olimpski
● knjiž. olimpijski mir, molk vzvišen, veličasten
- olímpijsko prisl.:
olimpijsko odmaknjen
SSKJ²
olímpski -a -o prid. (ȋ)
1. nanašajoč se na Olimp: olimpski vrhovi / olimpski bogovi
2. knjiž., ekspr. vzvišen, veličasten: imeti olimpske poglede na umetnost
1. nanašajoč se na Olimp: olimpski vrhovi / olimpski bogovi
2. knjiž., ekspr. vzvišen, veličasten: imeti olimpske poglede na umetnost
SSKJ²
pompózen -zna -o prid. (ọ̑)
knjiž. razkošen, sijajen: priredili so mu pompozen sprejem; njuna poroka je bila zelo pompozna / ogledovali so si staro, pompozno hišo
// veličasten, mogočen: pompozen spomenik / pompozen človek / govoril je s pompoznim glasom
// hrupen, buren1: pompozna reklama
knjiž. razkošen, sijajen: priredili so mu pompozen sprejem; njuna poroka je bila zelo pompozna / ogledovali so si staro, pompozno hišo
// veličasten, mogočen: pompozen spomenik / pompozen človek / govoril je s pompoznim glasom
// hrupen, buren1: pompozna reklama
- pompózno prisl.:
pompozno dekorativna scena
SSKJ²
ponôsen -sna -o prid., ponôsnejši (ó ō)
1. ki ima občutek velike etične, moralne vrednosti: zelo ponosen človek / ponosen narod
// nav. ekspr. ki vsebuje, izraža tak občutek: pogledal nas je s ponosnim pogledom; njena ponosna hoja / na ponosnem čelu se je kazala skrb / to nam je povedal s ponosno odkritosrčnostjo
2. v povedni rabi, v zvezi z na zelo zadovoljen zaradi pozitivnih lastnosti
a) samega sebe: če sem se spomnil na svoje ravnanje, sem bil ponosen nase / ponosen na svojo hrabrost, uspehe / ponosna je na svoje lepe lase / lahko smo ponosni na svojo preteklost / delavci so ponosni na svojo tovarno / ekspr. biti ponosen na svojo angleščino znanje angleškega jezika
b) koga drugega: biti ponosen na sina
3. ekspr. mogočen, veličasten: nad nami se pne ponosni lok mostu; pred seboj je zagledal ponosne vrhove gor
1. ki ima občutek velike etične, moralne vrednosti: zelo ponosen človek / ponosen narod
// nav. ekspr. ki vsebuje, izraža tak občutek: pogledal nas je s ponosnim pogledom; njena ponosna hoja / na ponosnem čelu se je kazala skrb / to nam je povedal s ponosno odkritosrčnostjo
2. v povedni rabi, v zvezi z na zelo zadovoljen zaradi pozitivnih lastnosti
a) samega sebe: če sem se spomnil na svoje ravnanje, sem bil ponosen nase / ponosen na svojo hrabrost, uspehe / ponosna je na svoje lepe lase / lahko smo ponosni na svojo preteklost / delavci so ponosni na svojo tovarno / ekspr. biti ponosen na svojo angleščino znanje angleškega jezika
b) koga drugega: biti ponosen na sina
3. ekspr. mogočen, veličasten: nad nami se pne ponosni lok mostu; pred seboj je zagledal ponosne vrhove gor
- ponôsno prisl.:
ponosno hoditi; ponosno nam je predstavila sina odličnjaka; ponosno se je trkal na prsi
SSKJ²
SSKJ²
spektakuláren -rna -o prid. (ȃ)
knjiž. slikovit, veličasten, sijajen: spektakularen nastop konjenice; spektakularna prireditev / pogled na izstrelitev rakete je bil spektakularen / spektakularen film spektakelski
// s katerim se hoče doseči močen vtis: predsednikov spektakularni odstop
● publ. ni mogoče pričakovati spektakularnih uspehov izrednih
knjiž. slikovit, veličasten, sijajen: spektakularen nastop konjenice; spektakularna prireditev / pogled na izstrelitev rakete je bil spektakularen / spektakularen film spektakelski
// s katerim se hoče doseči močen vtis: predsednikov spektakularni odstop
● publ. ni mogoče pričakovati spektakularnih uspehov izrednih
- spektakulárno prisl.:
dirigent je spektakularno odstopil
SSKJ²
spomeník -a m (í)
kiparsko ali arhitekturno delo v spomin na določeno osebo, določen dogodek: postaviti, zgraditi spomenik; bronast, kamnit, lesen spomenik; spomenik iz črnega marmorja; spomenik v obliki obeliska / odkriti spomenik / tu stoji spomenik slavnega pesnika, slavnemu pesniku / nagrobni spomenik; spomenik padlim vojakom / zakon o varstvu spomenikov; pren. v romanu je pisatelj postavil materi veličasten spomenik
// s prilastkom kulturna stvaritev, pomembno delo iz preteklosti: ta grad je spomenik renesančne umetnosti / arheološki, umetnostnozgodovinski spomeniki; glagolski spomeniki slovanska besedila, zapisana v glagolici; naravni spomenik primerek žive ali nežive narave, ki ima zaradi značilne oblike ali redkosti poseben kulturni, znanstveni pomen; rokopisni spomeniki
♦ lit. brižinski spomeniki najstarejši ohranjeni zapisi v slovenskem jeziku
kiparsko ali arhitekturno delo v spomin na določeno osebo, določen dogodek: postaviti, zgraditi spomenik; bronast, kamnit, lesen spomenik; spomenik iz črnega marmorja; spomenik v obliki obeliska / odkriti spomenik / tu stoji spomenik slavnega pesnika, slavnemu pesniku / nagrobni spomenik; spomenik padlim vojakom / zakon o varstvu spomenikov; pren. v romanu je pisatelj postavil materi veličasten spomenik
// s prilastkom kulturna stvaritev, pomembno delo iz preteklosti: ta grad je spomenik renesančne umetnosti / arheološki, umetnostnozgodovinski spomeniki; glagolski spomeniki slovanska besedila, zapisana v glagolici; naravni spomenik primerek žive ali nežive narave, ki ima zaradi značilne oblike ali redkosti poseben kulturni, znanstveni pomen; rokopisni spomeniki
♦ lit. brižinski spomeniki najstarejši ohranjeni zapisi v slovenskem jeziku
SSKJ²
SSKJ²
SSKJ²
SSKJ²
veličásten -tna -o prid., veličástnejši (á ā)
ki vzbuja pozornost, občudovanje zaradi
a) velike razsežnosti: veličastne gore, smreke; veličastna stavba / sprejem je bil veličasten
b) velikega števila: veličastna množica je bila v sprevodu
c) slovesnosti, zanosa: spregovoriti z veličastnim glasom
č) velike pomembnosti: veličasten dogodek; doseči veličastno zmago / veličastna pesnitev
// ki se nanaša na kaj, kar zaradi določenih lastnosti vzbuja pozornost, občudovanje: veličasten razgled / vtisi o razstavi so veličastni / z veličastnim prezirom gledati okoli sebe
ki vzbuja pozornost, občudovanje zaradi
a) velike razsežnosti: veličastne gore, smreke; veličastna stavba / sprejem je bil veličasten
b) velikega števila: veličastna množica je bila v sprevodu
c) slovesnosti, zanosa: spregovoriti z veličastnim glasom
č) velike pomembnosti: veličasten dogodek; doseči veličastno zmago / veličastna pesnitev
// ki se nanaša na kaj, kar zaradi določenih lastnosti vzbuja pozornost, občudovanje: veličasten razgled / vtisi o razstavi so veličastni / z veličastnim prezirom gledati okoli sebe
- veličástno prisl.:
veličastno jezditi na konju; veličastno slaviti zmago
♦ glasb. veličastno označba za izraz izvajanja maestozo; sam.: nekaj veličastnega je v njihovem ravnanju
SSKJ²
Število zadetkov: 19
Dostopnost