Zanima me, ali obstajajo kakšne smernice za prehajanje med glaglolskimi časi v daljšem besedilu. Je smiselno celotno besedilo pisati v istem času (npr. pretekliku), ali slednjega prilagodimo opisanemu dogajanju (npr. eksperiment smo izvedli ...; Rezultati pričajo/so pričali o ... )?
Zadetki iskanja
Jezikovna
Glagolski čas v daljšem besedilu
Jezikovna
Imena pogodb in mednarodnih sporazumov: avstrijska državna pogodba
Kako se piše Avstrijska državna pogodba (iz leta 1955, ko naj bi s členom 7 podelili pravice slovenski in hrvaški manjšini); z veliko ali z malo začetnico?
Jezikovna
Oblikoslovna dvojnica »okvir okvira/okvirja« v terminologiji s področja živinoreje
Prosim, če mi lahko pomagate pri tem: ali so živali velikega okvirja ali okvira?
Jezikovna
Pisanje leposlovja v pretekliku
Pri pisanju daljšega leposlovnega dela sem v dilemi, kdaj pisati v pretekliku in kdaj v sedanjiku. Doslej sem vse pisala v pretekliku, kar se mi zdi primerno, težava pa nastane, ko želim opisati neko splošno dejstvo in v istem (ali naslednjem) stavku uporabiti preteklik, ki ga sicer uporabljam v celem besedilu. Na primer:
- primer: K sreči sem znala dobro z besedami. Stavke sem nizala ravno prav strokovno, a dovolj sproščeno, da je prejemnik lahko dobil vtis zanimive in za razgovor primerne osebe.
- primer: K sreči znam dobro z besedami. Stavke sem nizala ravno prav strokovno, a dovolj sproščeno, da je prejemnik lahko dobil vtis zanimive in za razgovor primerne osebe.
Prosila bi tudi še za kakšen primer, ko je primerno vplesti sedanjik v literarno delo, ki je sicer v celoti napisano v pretekliku.
Jezikovna
Pridevnik iz imena »Cotonou«
Zanima me, kako pravilno tvorimo pridevnik iz lastnega imena Cotonou (mesto v Beninu). Sprašujem zaradi prevoda za CotonouAgreement. Poleg sporazuma iz Cotonouja je mogoče najti tudi prevod Kotonovski sporazum, pa me zanima, kaj je bolj pravilno.
Število zadetkov: 5
Dostopnost