Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

Celotno geslo eSSKJ
girlánda girlánde samostalnik ženskega spola [girlánda]
    1. daljši okrasni trak iz zelenja, rož, navadno obešen v loku
      1.1. okrasni trak iz različnih materialov
    2. iz arhitekture iz stenske ploskve izstopajoči venec rož, listov, trakov navadno iz mavca, kamna
    3. ekspresivno večja skupina pojavov, stvari, ki si sledijo drug za drugim
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Girlande, frc. guirlande) iz it. ghirlanda, nejasnega izvora - več ...

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
bakhántka tudi bakántka -e ž (ā)
pri starih Grkih udeleženka sprevoda na čast boga Bakha: bakhantke z venci; ples bakhantov in bakhantk
SSKJ²
dvórédec -dca m (ọ̑-ẹ̑)
bot. njivsko zelišče z rumenimi štirilistnimi cvetnimi venci, Diplotaxis:
SSKJ²
lístnat -a -o prid. (ȋ)
1. ki ima (rastlinske) liste: listnata rastlina; listnato drevo / listnati gozdovi
2. bogat z listi: drevo je dovolj listnato
3. ki je iz listov: listnati venci / listnata krma
♦ gastr. listnato testo testo, ki vsebuje toliko maščobe kakor moke in ki pečeno sestoji iz tankih listov, plasti; vrtn. listnate lončnice lončnice, ki se gojijo zaradi lepih listov
    lístnato prisl.:
    listnato zelena barva
SSKJ²
nabóžen -žna -o prid. (ọ́ ọ̄)
nanašajoč se na versko življenje: cerkveno društvo z nabožnimi nalogami / nabožni pisatelji; rožni venci, svetinjice in drugi nabožni predmeti / nabožne slike; knjige nabožne vsebine
SSKJ²
okítiti -im dov. (í ȋ)
star. okrasiti, olepšati: vsa okna so okitili; okititi z venci
    okíčen in okíten -a -o:
    okičeni konji
SSKJ²
oplêsti oplêtem dov., oplêtel in oplétel oplêtla, stil. oplèl oplêla (é)
1. pletoč narediti, da je kaj obdano s podolgovato, upogljivo stvarjo: oplete tri steklenice na dan; pren., ekspr. skušala ga je oplesti z ljubezenskimi mrežami
// narediti, da pride kaka podolgovata, upogljiva stvar večkrat okrog česa: oplesti bodečo žico okoli kolov
// okrasiti s podolgovatimi okraski: lepo oplesti; oplesti voz s pisanimi trakovi
2. rastoč pokriti površino: zidove je opletel gost bršljan / srobot je opletel smreko
3. narediti krožnemu gibu podoben gib: še enkrat je opletel z rokami, nato pa se potopil / vol je opletel z repom / ekspr. tako jo je udaril, da ji je glava kar opletla / tovornjak je opletel s prikolico
4. ekspr. udariti: opletel ga je z bikovko; oplesti z vajetmi po konjih
    opletèn -êna -o:
    opletena steklenica; z venci opletene lože
SSKJ²
tírs -a m (ȋ)
v grški mitologiji palica boga Dioniza in menad, na zgornjem koncu ovita z bršljanovimi ali trtnimi listi in navadno s pinijevim storžem na vrhu: menade z venci in tirsi

ePravopis – Slovenski pravopis

Celotno geslo ePravopis
a cappella
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
1 a cappelle samostalniška zveza ženskega spola
zborovsko petje brez instrumentalne spremljave
skladba, vokali brez instrumentalne spremljave
IZGOVOR: [a kapéla], rodilnik [a kapéle]

Slovenski pravopis

Pravopis
gomíla -e ž (í; ȋ) venci na ~i; poud. ~ drv |kup|

Sinonimni slovar slovenskega jezika

Celotno geslo Sinonimni
bakhántka -e ž
pri starih Grkih udeleženka sprevoda na čast boga Bakhapojmovnik
SINONIMI:
bakhantinja, knj.izroč. menada

Slovar slovenskih frazemov

Celotno geslo Frazemi
lôvor Frazemi s sestavino lôvor:
lôvor in tŕnje, z lôvorom ovênčan
Celotno geslo Frazemi
spánje Frazemi s sestavino spánje:
spánje na lovoríkah, spáti spánje pravíčnega, spáti véčno spánje, zaspáti spánje pravíčnega, zaspáti [v] véčno spánje

Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar

Pleteršnik
igráti, -ȃm, vb. impf. 1) spielen; pridem iz šole, igram, Ravn. (Abc.); — i. kako igro; slepe miši i., blinde Kuh spielen; s kvartami i., mit Karten spielen; i. za velike denarje, za malo, hoch, niedrig spielen, Cig.; — auf der Bühne darstellen: i. kralja, die Rolle eines Königs spielen, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; — musicieren: i. na klavir, na gosli, auf dem Clavier, der Violine spielen; i. v žveglo, Danj. (Posv. p.); i. v plunko, Zora; — srce mi igra od veselja, das Herz hüpft mir vor Freude; — solze mu igrajo v očeh, es glänzen Thränen in seinen Augen, Z., Jurč.; nebeško veselje ji igra po očeh, Ravn.; — z očmi i., blinzen, Cig.; — blinken, flimmern, Jan.; zarnice igrajo, es wetterleuchtet, Jan., Kor.; — i. si, spielen; s češuljicami in venci si igrate, Ravn.; z rokami si igram, Met.; z listi veter si igra, Str.; — i. se, spielen; otroci se igrajo, otrok se igra s psom, s kamenčki; igrali smo se biriče, lovače in skrivače, Zv.
Pleteršnik
naplésti, -plétem, vb. pf. 1) eine gewisse Menge flechten; veliko jerbasov n.; — eine gewisse Menge stricken; deset parov nogavic n.; — 2) bekränzen: oltar n. z venci; lepo napletena podoba; — 3) zuwege bringen, zustande bringen, anzetteln, anstiften, einfädeln, Cig.; ženitev n., C.; — n. komu, einem arg mitspielen, Cig.; — na to je napleteno, es ist darauf angelegt, Cig.; — 4) durchprügeln, durchpeitschen, Z., Let.; — 5) n. jo kam, irgendwohin enteilen, Kr.
Pleteršnik
vẹ́nəc, -nca, m. 1) der Kranz; vence plesti; — venec čebule; — rožni v., der Rosenkranz, das Paternoster; — 2) die Krone; — zobov v., die Zahnkrone, Erj. (Som.); — 3) pl. venci, das Gesimse, C.

Kamnarski terminološki slovar

Kamnarstvo
fasáda -e ž

Botanični terminološki slovar

Botanika
vênčasto porózni lés -- -ega -á m
Število zadetkov: 18