Zadetki iskanja
Svetokriški
morje -a s morje: morje im. ed. tihu ſtoij, de bi tem tizam neshkodovalu ǀ Kakor enu morie im. ed., v'Kateru vſi studenici, inu potoKi tezheo ǀ Ta nar zhudnishi je morjè im. ed. koteru obeden sgruntat nemore ǀ k'sadnimu na ſreid tiga morja rod. ed. konez uſame ǀ s'eno shlizo je vodò s'morja rod. ed. jemal inu veno jamo vulival ǀ G. Bug je bil ſapovedal moriu daj. ed., de taiſte mertua trupla ima na ſuhu vun vrezhi ǀ sapovej morju daj. ed., inu kakor scala tardu rata ǀ Chriſtus Jesus je bil sapovedal Svetimu Petru, de ima vſeti ſvoj ternik, inu k' mory daj. ed. poiti ǀ puſtimo to kozhio Nebeſsko, inu pogledajmo k'morij daj. ed. ǀ jest hozhem vſe morje tož. ed. v'to jamo spravit ǀ nikar taku nenaglu ne poſtavite ſe na morie tož. ed., de ſe nebote grevali ǀ kluzh pak je bil v'morie tož. ed. vergil ǀ ſe verneio v'morje tož. ed., is kateriga sveraio ǀ ena velika fortuna je bila vſtala na mory mest. ed. ǀ en zholnar perpraula ſvoj zholn na morij mest. ed. ǀ en dan v'veliki nevarnosti na morju mest. ed. ſe so neshli ǀ kaj s'ena velika nevarnoſt je po morj mest. ed. ſe voſit ǀ v'morij mest. ed. nej bil Konz ſturil ǀ Je reiſſ, de je bil v'mory mest. ed. konez vſel ǀ nasha dobra della kadar ſe ſmeisheio s' morjam or. ed. britke martre Chriſtuſa JESUſA → Krvavo morje, → Rdeče morje
Svetokriški
mrtvaški -a prid. 1. mrliški: kakor ena mertvaska im. ed. ž para ǀ v'taiſtem grobu poprej enu zherviu, inu ſmerdezhe mertuaſku im. ed. s truplu leshalu ǀ martvaski tož. ed. m put bosh potila ǀ mertvaski tož. ed. m put ſama Maria je briſſala ǀ ſi je bil puſtil to martuasko tož. ed. ž Paro ſturiti ǀ popade duei mertvaſki tož. dv. ž koſty ǀ kakor ſo mertvashke im. mn. ž bare ǀ druge poſsode, inu glaſsu nenuzaio, ampak martuashkih rod. mn. glavu zhipine ǀ pred ſabo imèti te mertuashke tož. mn. ž zhipine je ena arznia de zhlovik ſe neopyani 2. smrten, smrtonosen: njegova boleſan je martuashka im. ed. ž ǀ vſaka rana v' glavi je mertuaſka im. ed. ž ǀ rana je bila mertvashka im. ed. ž ǀ Osdravil je bil ſvojga Striza Gisberta od mertvashke rod. ed. ž bolesni ǀ eno martrvshko tož. ed. ž vojsko nepovedat ǀ Bolezhine mertuashke im. mn. ž ſò mene obdale ǀ kulikajn mertuashkyh rod. mn. ran prajmejo ǀ od teh mertuaſhkyh rod. mn. ran osdravili ǀ mertuaſhke tož. mn. m shlake ſerzhu preneſſe 3. umrljiv: zhlovek, kateri je mertuashki im. ed. m, inu grehom poduarſhen ǀ Raymundus, kateri na leto Nebeshko lepoto je bil poſabil, inu veno mertvashko tož. ed. ž je bil vus ſalublen ǀ ah nepamet precleta teh martvashkih rod. mn. ludij
Svetokriški
Nabukodonozor -ja m osebno lastno ime Nebukadnezar: krajl Nabukodonoſor im. ed. ſvoj peld je bil ſturil s'zhistiga slata ǀ Nabukodonoſar im. ed. je shlishal en glaſs is Nebeſs ǀ velik greshnik je bil Krajl Nabukadonoſor im. ed. ǀ je vidil Krajl Nabukodonosor im. ed. ǀ Preuſeten, Kakor Nabukodonoſsor im. ed. ǀ Niketeri pak ſo kakor Krajl Nabuchodonoſor im. ed. ǀ krajl Nabukadonosar im. ed. je bil sapovedal ǀ Kar prezej Nabukadonosor im. ed. ta nar garshi spaka rata ǀ nej ſo hoteli ta slati Pild Krajla Nabukodonoſarja rod. ed. molit ǀ od Krajla Nabukodonoſaria rod. ed. ſtoij piſſanu ǀ Leto resnizo poterdim s' Exempelnam Krajla Nabukodonoſria rod. ed. ǀ offert Nabukadonoſoria rod. ed. ǀ gdu nevej de tudi ſaine … krajla Næbukadonoſoria rod. ed. ſe ſo bile dopolnile ǀ Prerok Daniel pak je krajlu Nabuchodonoſerju daj. ed. ſvetval ǀ ſe je bilu Krajlu Nabukodonoſarju daj. ed. prikasalu ǀ spumnite vy O preusetni na krajla Nabukodonoſarja tož. ed. ǀ tiga mogozhniga Krajla Nabuchodonosaria tož. ed. veno ſtrashno shivino je preobernil ǀ dadozh vam tiga ner hudobnishiga, inu neusmilenishiga Krajla Nabuchodonoſoria tož. ed. Nebukadnézar II., lat. V Nabuchodonosor, babilonski kralj (605–562 pr. Kr.) (SP 1 Kr, 24,1, Jer 1,1)
Svetokriški
nadležnost -i ž nadležnost, sitnost: gre veno puszhavo de bi drugem nedleſhnoſti rod. ed. nedellal (III, 444)
Svetokriški
nadloga -e ž nadloga: Bò takrat takushna nadluga im. ed., kakora nej bila od ſazhetka ſveità doſehmal ǀ sakaj Bug tebe ne rejſhi od taiste nadluge rod. ed. v'kateri tulikajn lejt ſe najdesh ǀ v' jokana grè veno ſenizo klagovati ſvojo nadlugo tož. ed. ǀ vaſſ bodo martrale reve, nadluge im. mn., boleſni, inu vbushtvu ǀ de bi G. Bug vaſs reshil od vashih bolesny, inu nadluh rod. mn. ǀ My imamo tulikajn nesrezh, nadloh rod. mn., pregaineina, tulikajn skerbi ǀ kaj morebiti Bug je urshoh de v'lete nadluge tož. mn., inu reve ste padli ǀ Poshle bolesni, neſrezhe, supernosti, inu nedluge tož. mn. ǀ ga tepe s' revami, inu nadlugami or. mn. ǀ G. Bug tebe obiszhe s'revamj, nadlugi or. mn., boleſni, vbushtvam
Svetokriški
Neapulis m zemljepisno lastno ime Neapelj: Bliſi tiga meſta Neapulis im. ed. je bil en hudobin zhlovik eniga Mladenizha s' imenam Dominicuſa posekal, veno glaboko shterno vergal (IV, 316) Neápelj, lat. Neapolis ← gr. Νεάπολις, mesto v južnoitalijanski pokrajini Kampanja
Svetokriški
neizrečeno prisl. neizmerno: Ozhy bodo vidile taiſtu nesrezhenu veliku, inu nesgruntanu prebivalszhe Boshje ǀ sa slabe maihine della nam dà ta nesrezhenù veliki nebeski lon ǀ kaj s' enu neſrezhenu veliku veſſelje bi jeſt v' moim ſerzi pozhutil ǀ Salublen je bil neſrezheno veno brumno, inu bogaboyezho Gospo ǀ guishnu tem pravizhnem je nes rezhenu nuznu Svetu Obhajlu
Svetokriški
nesreča -e ž nesreča, nadloga, reva: ſe je reishil od reu tiga ſvejta, kateru nej obena neſrezha im. ed., ampak ena velika ſrezha, inu gnada Boshja ǀ jest drugiga ſe ne boijm semuzh kakorshne nesrezhe rod. ed. ǀ njega neſrezhi rod. ed. ſe veſselish ǀ kadar kuli veno nesrezho tož. ed., ali ven greh padeo ǀ David to ner hushi revo, inu neſrezho tož. ed. Judeſhu Iskariotu voszhi ǀ toshi ſuojo naſrezho tož. ed. ǀ pred vſo neſrezho or. ed. ǀ neſrezhe im. mn., inu toshbe, inu praude mei temi ſakonskimi ſe shlishio ǀ My imamo tulikajn nesrezh rod. mn., nadloh, pregaineina, tulikajn skerbi ǀ ty ludje morio obrazhat tu kolu teh neſrezh rod. mn. ǀ s'kuſi praude, inu neſrezhe tož. mn. ſim ob vſe moje blagu prishal ǀ volnu, inu poterpeſhlivu preneſti nashrezhe tož. mn.
Svetokriški
neznan -a prid. neznan: En dan ſrezha tiga zhloveka en nesnan im. ed. m zhlovek ǀ de bi ſe njega nebali, kokar eniga neſnaniga rod. ed. m, inu ptuiga zhloveka ǀ h'zhasti timu neſnanimu daj. ed. m Bogvu ǀ gresh veno neſnano tož. ed. ž deshelo ǀ pujdem ſam veno nesnano tož. ed. ž deshelo ǀ uprasha, pò teh dvejh neſnanih mest. dv. m Mladenizhah ǀ S. Duh, od nijh govorij kakor de bi bilij nesnani im. mn. m ludje ǀ nesnane im. mn. ž, inu zhudne svesde ſe ſo vidile ǀ Krajl en grosoviten Trinoh, vſe popotne, inu nesnane tož. mn. m ludij, Kateri ſo prishli v'tu mestu Tirida imenuanu, ijh je puſtil neusmilenu vbiti ǀ sazhne pokushat tajſte nesnane tož. mn. ž shpishe ǀ v' dalne, inu neſnane tož. mn. ž deshele ſe poda na raisho ǀ ſim perſilen v' nesnanih mest. mn., ptujh deshelah ſtanovati
Svetokriški
nuna -e ž redovnica, nuna: Nuna im. ed. rata, enu tardu shivejnie pele ǀ ſim bral od te bogaboyezhe Nune rod. ed. Mariæ de Quitto ǀ luter Marten ſe je bil ſalubil veno Nuno tož. ed. ǀ Teta Priorza je bila mozhnu shalostna po tej dobri Nuni mest. ed. ǀ vſe Nune im. mn. ſo jo ſa norizo dershale ǀ venem Nunskem Kloshtru bliſi te vode Nilus je bilu 300. Nun rod. mn. ǀ ena ſama trenta kruha je naſſitila 50. Nunn rod. mn. ǀ je bila shpegu vſyh zhednoſti tem drugem Nunam daj. mn. ǀ Proſſi to vishishi, de vſe Nune tož. mn. vkupai poklizala ǀ je bila, ta nar pohleuuishi v'mej ſimi Nunami or. mn. ǀ s'minihomy, inu Nunamy or. mn. ← srvnem. nunne ← clat. nonna ‛redovnica’ < lat. nonna ‛dojilja, vzgojiteljica’
Svetokriški
Svetokriški
obljuba -e ž obljuba, zaobljuba: ta obluba im. ed. je naroKi samerKana ǀ pravi pot v'deshelo te oblube rod. ed. ym ie kasal ǀ je oblubo tož. ed. ſturil od shenskih Pershon ſe sdershati ǀ Vna dekilza jo da s'eno golufno oblubo tož. ed. ǀ Zhes nekatere tedne na njeh oblubo tož. ed., inu ſapovid Boshjo poſabio ǀ ſe je bil veno Dekilzo salubil, inu leto s'oblubo or. ed., inu shenkigo na ſvoio vero perpravil ǀ nijh oblube im. mn. ſe ſo dopolnjle ǀ v'neuarnosti ſtu oblub rod. mn. ſte ſturili Meni ǀ Ah kulikain oblubi rod. mn. ſturj A S: Poloniæ ǀ kadar vidi, de sa te oblube tož. mn. nemaraio, yh krega
Svetokriški
opravilo -a s opravilo, opravek: obenu opravilu im. ed., inu oben ſtan nej zhloveku napotu de bi on nemogal isvelizhen biti ǀ zhlovik ima tulikain opravila rod. ed. de nevej kej mu glava ſtoj ǀ ter bi posabil na opravilu tož. ed. njemu sapovedanu ǀ ta Gospud po ſvoym opravilu mest. ed. je mogal veno dalno deshelo po morij rajshat ǀ per ſvojm delli, inu opravili mest. ed. ǀ sa tiga volo s'glih opravilam or. ed., nej ſó glih lon imeli ǀ Po tem pak shiher ſe obernete K'vezheru teh poſvetnyh oprauil rod. mn. ǀ sa drugih opravil rod. mn. volo ǀ prezej ſo vſe druge opravila tož. mn. ſapustili ǀ imamo vſe druga oprovila tož. mn. naſtran puſtiti ǀ v'teh poſvejtnih opravilah mest. mn. ǀ mij ſmo taku ſerzhni, taku mozhni v' dellah tega ſvèjta, inu Meſsa, v'shlushbi pak Boshij, inu v'opravilah mest. mn. nashe dushe taku leni, traglivi inu zagovij ǀ v'teh poſvetneh oprovilah mest. mn. ſo veliku skerbneshi ǀ nikar s' temi poſvejtnimi opravilami or. mn. okuli hodit
Svetokriški
ordinga -e ž urejenost, red: v' pakli, kir nej obene ordinge rod. ed. ǀ my ſe vezh nezhudmo ſvetlobi tiga ſonza, ni lepoti te lune, ni ordingi daj. ed. teh ſvesd ǀ zhe hishni ozha ſe ne pofliſſa vſe rezhy veno dobro ordingo tož. ed. poſtavit ǀ ſvejsde ſò v' ſvoj ordingi mest. ed. ſtale, inu tekle ← srvnem. ordenunge ‛urejenost, red’
Svetokriški
oštarija -e ž gostilna: pres greha ſe negre s'oshtarie rod. ed., inu od quartaina ǀ En dan pride Sanſon v'tu meſtu Gaza pruti vezheru, ter grè veno oſhtario tož. ed. ǀ ga je pelal v' oſhterio tož. ed. ǀ kadar te vabi uni v'oshterjo tož. ed., inu Quartajnu ǀ vprasha aku zeiſte ſo shiher bres Rasbojnikou: katere oshtarie im. mn. ſo bulshi ǀ jeſt merkam kam hodite, videm de nej ſo Cerkve, inu Boshje hishe, temuzh hishe teh loterz ashtarje im. mn. teh piianizou ǀ po oshtariah mest. mn. ſe je klatil ǀ pò oshtarjah mest. mn. ſe bote klatili ǀ v'jegrah, v'oshteriah mest. mn., v'pleſsoh, v'shelmarij, inu v'grehoh ← ben. it. ostaria, it. osteria ‛gostilna’; → ostarija, → hoštarija
Svetokriški
otrok -a m otrok: moj ſijn ti ſi en otrok im. ed. prutu Goliatu ǀ Kumaj en otrok im. ed. sazhne govorit, inu she sna popolnam lagati ǀ prezej kakor bo ta otrak im. ed. karshen ǀ ponozhi vam teshku pride poshlushat jok eniga otroka rod. ed. ǀ otroku daj. ed. ime da Iuda ǀ sazhne tiga otroka tož. ed. drashit, inu shzipat ǀ ena luba mati s'ſvoim nepokornim otrokam or. ed. ǀ Mosh ſi naprej vſame s'ſvojo sheno, inu s'otrokam or. ed. v'drugo deshelo rajshat ǀ de bi dua otroka tož. dv. kakor s' matterniga teleſſa prideio, poſtavili veno globoko temno jezho ǀ ſte bily ratali moy otrozi im. mn., inu erbizhi ǀ de bi jeſt inu moy otrozy im. mn. imeli ſtradat ǀ de bi vaſhi otrozhy im. mn. ſrezho imeli ǀ kadar tuoja shena, ali tuoij otrozij im. mn. en glash, ali majoliko ubijò ǀ ſo ſlabi inu strashlivi hushi, kakor Otrozj im. mn. ǀ kakor de bi nebily nyh òtrozj im. mn. ǀ ſi tudi dolshna skarbèti de tuoy otrozhi im. mn., inu poſly brumnu shive ǀ Iacob je imel veliku shen, inu veliku otrouk rod. mn. ǀ ona nima otruk rod. mn., satoraj bi rada eniga Syna imela ǀ je bila Mosha vſela veliku otrok rod. mn. je imela ǀ veliku Otrokou rod. mn. je imel ǀ tuojm otrokam daj. mn. dobru pojde ǀ de bi veliku blaga ſvoym otrokom daj. mn. sapustili ǀ Mosh, inu shena obodua imata ſa hishno potrebo skerbeti, inu ſe pofliſsat otrokon daj. mn. blagu ſadobiti ǀ karſt od vode, kateri ſe tem otrozhom daj. mn. da ǀ takrat tudi Bug tebe sapustij, inu na tuoje otroke tož. mn. posabi ǀ Lubi Moj Ozha ſturite vy ſam, kar hozhete sa vasho dusho, ter ſe neſanasheite na vashe otroké tož. mn. ǀ per ſvojh otrokah mest. mn.
Svetokriški
palica -e ž palica: palza im. ed. Mojſeſsoua veno kazho ſe je bila preobernila ǀ KaKor ta nepametna shivina. Katera ſe boy te shibe, inu palze rod. ed. ǀ Kadar enimu pſu palzo tož. ed. poKashesh ſe prestrashi ǀ try rezhy ima ny ſaſtavit v' tem zhaſſu, nam rezh ſvoj perſten, shnoro inu palizo tož. ed. ǀ neusmilenu s'eno palzo or. ed. po glavi ga buti, inu vubije ǀ suojga blishniga s'palzo or. ed. s'hiſhe ſtepe ǀ nad katerem nikatere palze tož. mn. ſò bily slomili ǀ je bil sapovedal, de imaio morje s' palzami or. mn. tepſti ǀ s' bodezhimy shibami, inu s' garnievimy palzamy or. mn. neuſmilenu ſtepſti ǀ ga hozhe v shakle poloviti, inu s'palzamy or. mn. ſtepſti ǀ s' gorezhmy palzomy or. mn. ſta tepla
Svetokriški
peljati -jem/-jam nedov. peljati, voziti, voditi: vkupaj morio to kozhio Nebeshko pelati nedol. ǀ od dalezh je puſtil vodo po shlebah pelati nedol., inu po vſeh kamrah reſtalat ǀ niegou Ozha s' nago ſablo je nad nym ſtal, inu ta hip zhes niega glavo je hotel pelati nedol. ǀ imaio Agatho v' tu meſtu Catanio pellati nedol. ǀ ga imaio v' krailevi kozhij pelat nedol. po meſti ǀ ſe bodo ſuper ſtavili, taiſtom, kateri po tem poti yh bodo hoteli pélat nedol. ǀ pride Rabel ter jo pele 3. ed. na rihtni plaz ǀ de bi njemu pak dolh zhaſs po ſvoij lubi nebil … jo s' ſabo pelè 3. ed. ǀ tudi uol pèle 3. ed. to kozhio nebeſsko ǀ ta lahki pot teh zhednosti, kateri v'Nebu pèle 3. ed. ǀ Aſterius pelle 3. ed. S. Valentina v' ſvojo hisho ǀ jo pela 3. ed. veno kambro, de obeden yh nej mogal vidit, preshestou doperneſe ǀ gremo po tem drugem nevarnem poti, katiri pela 3. ed. v' paku ǀ ter ga pelà 3. ed. pred G. Boga ǀ dua pota ſe najdeta, katera naſs peleta 3. dv. k' vezhnoſti ǀ odprè Zerku, ga peleio 3. mn. k' velikem Altarju ǀ ſo taku teſne urata katere pelleio 3. mn. v' Nebeſſa ǀ ſdaj tebe pelejo 3. mn. k' Anasu Judouskimu Mashniku ǀ kateriga nepelejo +3. mn. jeleni, kakor ſo pelali Aureliana ǀ ga nepelò +3. mn. gori te Postojne, kakor piſhejo ti Poeti od Boga Iupitra ǀ peliteme vel. 2. mn.+ kamer vam je lubu ǀ ga je bil pelal del. ed. m na ta nar viſokeshi hrib ǀ premishleozh ſvoj nemarni greshni Leben, kateri je njega, v'paku pellal del. ed. m ǀ Moje ſerze mene nej dergam pelalu del. ed. s ǀ dua zholnaria ſta apnu pelala del. dv. m v' ſvoim zholni ǀ ſo ga Israeliterjem predali, Kateri ſo ga v'Egijpt pelali del. mn. m ǀ kodor je shal ſo te bolne k' njemu pelali del. mn. m ǀ kadar ſo Chriſtuſa pellali del. mn. m gaishlat peljati se peljati se: meni moja Regula prepovej ſe pelati nedol. v'kozhy, inu denarie imeti ǀ Kadar bi G. Bug tebi sapovedal ſe pelat nedol. po mory ǀ po mory ſe pelle 3. ed. v' Conſtantinopel ǀ krail Seſostres ſe je pelal del. ed. m v'ſvoje Mestu veni kozhij ǀ ta gorezha kozhya, v' kateri Elias Prerok ſe je v' Nebeſſa pellal del. ed. m ǀ kadar Ceſſariza Livia Ceſſaria Auguſta shena ſe je po Rimi pelala del. ed. ž ǀ v'slateh kozhijah ſe ſo v'Mestu pelali del. mn. m ǀ okuli 600. pershon ſeſo v'enim Indjo pellali del. mn. m folš priče peljati pričati po krivem: nymate folsh prizha pelati nedol. ǀ Alcimus, kateri ie folsh prizhe pelal del. ed. m zhes Iuda Machoberia krivične priče peljati pričati po krivem: ſo ga shli pred Goſpoisko toshit, krivizhne prizhe ſo zhes njega pelali kupčije peljati trgovati: ta Sveta Diviza nej hotela druge kupzhie pelati nedol. ǀ shiher kupzy kupzhie peleio 3. mn. leben peljati živeti: tamkaj en terd, inu bogaboyezh leben pela 3. ed. ǀ po taiſti vash leben pelite vel. 2. mn. ǀ vſak dan je fliſsik s. Roshenkranz molu, ali polek en nezhist leben pelal del. ed. m ǀ en ſvet, inu nedolshen leben je pellal del. ed. m ǀ ona je bila ena ozhitna greshinza, Katera en nesramin, inu nezhist leben je pelala del. ed. ž ǀ Po ſmerti Chriſtuſavi en tard leben je pelala del. ed. ž, bosa je hodila, na goli semli je leshala ǀ en tard leben v' velikem ubushtvi ſo pelali del. mn. m ǀ kateri en Svet leben ſò pellali del. mn. m ǀ So bile dvei sheni venem meſti, katire so bile v' hudem imeni, kakor de bi en loterski leben pelale del. mn./dv ž nepridno peljati po nemarnem izgovarjati: Ta druga ſapuvid boshja nam ſapouei de nymamo nepridnu pelati nedol. imena G. nashiga Boga ǀ Ty nymash Imena Goſpuda tvojga Boga nepridnu pelati nedol. stan peljati biti stanu primeren: nekateri Mashniki neshive kakor nyh ſtan pelè 3. ed. vojsko peljati vojskovati se: Ceſar je bil perſilen vojsko pelati nedol. zhe tiga puntarskiga Firshta ǀ Conſtans Ceſſaria Heraclliuſa ſyn, je vojsko pelal del. ed. m zhes Firshta Abulanaria ǀ Je enkrat General Joſve eno veliko vojsko zhas Kananerje pellal del. ed. m živenje peljati živeti: Sdaj vy, kateri enù takushnu skivejne pelete 2. mn. sklenite, kai s'en lon bote doſegli ǀ ta Gospud je pelal del. ed. m taku shivejne kakor je nauada danaſhni dan per Gospodi ǀ variteſe vy de enutakushnu shivejne ne bote pelali del. mn. m Stalne zveze so večinoma kalki po nem. zvezah z glagolom führen.
Svetokriški
pest -i ž pest: Lushej bi bilu cell ſvejt veno peſt tož. ed. ſtiſnit ǀ eno peſt tož. ed. danariou ij shenka ǀ de ſi lih ſe meni sdy, de shiveine v' peſti mest. ed. ſtisnenu dershim ǀ en Angel s' peſtio or. ed. po herpti tiga mertviga udari ǀ de bi tem paklenskem Rasbojnikom v' peſti tož. mn. neprishal ǀ ta poboinik ſe je varval, inu gledal, de mu nei v' peſty tož. mn. prishal ǀ salublena rata, sazhne vaſſovati, dokler enimu Jaſtrobu v' peiſti tož. mn. pride ǀ Sdaj imash v' peſtèh mest. mn. tvojga ſourashnika
Svetokriški
pobežati -im dov. zbežati: ti ſama volnu s' tega meſta pobeshish 2. ed. veno ſtrashno pushavo (II, 136) ǀ Gospud Bug bo to ſilnu veliko Turshko vojsko preſtrashil, de pobishy 3. ed. (IV, 160)
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- 5
- 6
- Naslednja »
Število zadetkov: 115
Dostopnost