Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
herezíja -e ž (ȋ)
rel. krivoverstvo, kriva vera: javno se odpovedati hereziji; verske zablode in herezije / preganjali so ga zaradi herezije / idejna herezija
SSKJ²
hinduízem -zma m (ī)
najbolj razširjena indijska vera:
SSKJ²
íslam -a m (ȋ)
vera, ki jo je osnoval Mohamed: sprejeti islam; širjenje islama
// publ. miselnost, kultura, ki je pod vplivom te vere: umetnost islama
SSKJ²
izgubíti -ím tudi zgubíti -ím dov., izgúbil tudi zgúbil (ī í)
1. nehote, nepričakovano priti v položaj, ko se ne ve, kje določena stvar je: izgubiti denarnico, dokumente, uro; rokopis se je izgubil / ekspr. pri tebi se vse izgubi / izgubiti sled v snegu; pren., ekspr. izgubil sem ključ do njenega srca
2. priti v položaj, ko kdo koga nima več, navadno zaradi njegove smrti: izgubiti brata, svojce v vojni; že v mladosti je izgubil starše so mu umrli / v šestem mesecu nosečnosti je izgubila otroka je imela splav / knjiž. z njegovo smrtjo smo izgubili najboljšega prijatelja / v osmrtnicah izgubili smo našo dobro mamo
3. s širokim pomenskim obsegom postati revnejši, siromašnejši
a) za kako stvar: izgubiti dlako, lase; izgubiti imetje; država je izgubila z vojno precej ozemlja / četa je izgubila v napadu pet borcev; krave so izgubile mleko; studenec izgubi poleti vodo presahne / zaradi objave tega članka je list izgubil precej naročnikov
b) za kako lastnost: izgubiti barvo, lesk, vonj; izgubiti ceno, čast, ugled, vrednost; jed je zaradi dolgotrajnega kuhanja izgubila okus; igra je izgubila na privlačnosti izgubila privlačnost / izgubiti pogum, veselje do dela; sčasoma je izgubil strah pred javnim nastopanjem; izgubili so upanje, da bi ponesrečence še rešili / beseda je izgubila izvirni pomen; sonce je že izgubilo moč
c) za kak telesni organ ali njegovo delovanje: izgubiti nogo, roko; izgubiti spomin / bolnik je izgubil veliko krvi / izgubil je ravnotežje in padel; izgubiti sposobnost orientacije / publ.: izgubiti oči, vid oslepeti; izgubiti sluh oglušeti; izgubiti zavest omedleti; izgubiti življenje v prometni nesreči umreti
č) za kaj, s čimer kdo razpolaga: izgubiti čas s čakanjem; s tem delom sem izgubil celo leto / zaradi prestopka je izgubil vozniško dovoljenje / izgubiti državljanstvo, volilno pravico; izgubiti oblast / izgubiti čin
// s prislovom postati manj vreden, manj popoln: nova izdaja knjige je zaradi izpuščenih skic in slik precej izgubila
// ne biti več deležen kakega stanja: izgubiti mir, prostost, svobodo
4. z oslabljenim pomenom z neuspehom končati določen proces, v katerem nastopata navadno dve nasprotni strani: izgubiti bitko, igro, stavo, vojno / elipt. izgubil si! Pet litrov boš plačal izgubil si stavo
5. imeti izgubo, škodo: pri prodaji je izgubil dva tisoč evrov
● ekspr. za fantom se je izgubila vsaka sled nihče ne ve, kje je; ekspr. glej, da ne boš izgubil glave da boš ostal priseben; ekspr. kaj si jezik izgubil, da ne odgovoriš zakaj ne odgovoriš; učenec je izgubil leto ni izdelal (v šoli); ekspr. izgubiti oblast nad seboj ne moči se obvladati; ekspr. zaboga, ali si pamet izgubil zakaj govoriš, ravnaš tako neumno; ekspr. izgubiti srce zaljubiti se; ekspr. izgubiti tla pod nogami ne biti več prepričan o pravilnosti svojega ravnanja; imeti ogrožen (družbeni) položaj; ekspr. niti trenutka ne smemo izgubiti takoj moramo ukrepati; letalo je izgubilo višino leteč se je hitro približalo zemlji; ekspr. izgubiti živce razburiti se; ekspr. drug drugega smo izgubili iz oči se nismo videli; ekspr. popolnoma ga je izgubil iz spomina se ga ne more spomniti; publ. vzgoje ne smemo izgubiti iz vida prezreti, zanemariti; publ. izgubiti skrb za delavce izpred oči ne skrbeti zanje, pozabiti nanje; ekspr. v mojih očeh si vse izgubil ne cenim, ne spoštujem te več; preg. kjer nič ni, še cesar pravico izgubi
♦ šport. izgubiti plošček, žogo dopustiti, da pride plošček, žoga k nasprotnemu moštvu
    izgubíti se tudi zgubíti se
    1. priti v položaj, v katerem osebek ne ve, kje natančno je in kam mora iti: izgubiti se v gozdu, temi; sam bi se v neznanem mestu izgubil / izgubil se je otrok, star pet let; pren. nekaj časa je sledil misli, potem se je pa izgubil
    // nav. ekspr., s prislovnim določilom ne moči priti do ustrezne rešitve zaradi čezmernega, pretiranega ukvarjanja s čim: avtor se je izgubil v obsežnem gradivu; izgubiti se v malenkostih, podrobnostih
    2. ekspr. začeti živeti v nasprotju z vrednotami, priznanimi v določeni družbi: sin se je čisto izgubil; zdaj je že tako trden in značajen, da se ne bo izgubil / za fanta se ni treba bati, da bi se izgubil v življenju
    3. s prislovnim določilom z oddaljevanjem postati
    a) neviden: avtomobil se je izgubil za ovinkom; možje so se izgubili med drevjem; pren. osnovna misel referata se je v množici podatkov izgubila
    b) neslišen: njegov klic se je izgubil v daljavi / koraki so se izgubili v noč
    // knjiž. preiti v kaj drugega: breg se je polagoma izgubil v ravnino; govorjenje se je izgubilo v banalnost
    4. ekspr. počasi, skoraj neopazno oditi: gostje so se drug za drugim izgubili; kmalu po vojni se je izgubil iz naših krajev; izgubil se je pri zadnjih vratih; izgubil se je brez sledu / kot ukaz: izgubi se; da se mi pri priči izgubiš
    5. prenehati biti, obstajati: spomin nanj se je kmalu izgubil
    // z zmanjšanjem rabe, uporabe prenehati biti, obstajati: stari običaji so se izgubili
    6. izgubiti zavest, omedleti: bolnik se je za kratek čas zavedel, potem se je pa spet izgubil
    ●     ekspr. le malokdo se izgubi v naše kraje pride; ekspr. v očetovi obleki se je kar izgubil bila mu je preširoka, prevelika; ekspr. izgubiti se v spominih intenzivno premišljati o njih
    izgubívši tudi zgubívši zastar.:
    izgubivši bitko, so se umaknili
    izgubljèn tudi zgubljèn -êna -o
    1. deležnik od izgubiti: izgubljen čas; izgubljen denar; kakor izgubljen je taval po mestu / zadela ga je izgubljena krogla krogla, za katero se ne ve, od kod, zakaj je bila izstreljena / izgubljena vera
    ●     ekspr. če nas zanese v tok, smo izgubljeni se ne bomo rešili; preg. kakor dobljeno, tako izgubljeno
    ♦     rel. izgubljeni raj; izgubljeni sin
    2. ekspr. ki ne ve, kako (se) ravnati: brez nje je (čisto) izgubljen / gledal je za njo z izgubljenim pogledom; prisl.: izgubljeno se smejati; sam.: po prijateljevi smrti se čuti izgubljenega
SSKJ²
izrodíti se -ím se dov., izródil se (ī í)
1. biol. spremeniti se na slabše glede na organ, organizem ali vrsto organizmov: sadno drevje, krompir se izrodi / njihov rod se je izrodil
2. spremeniti se na slabše sploh: disciplina se je izrodila; njihova vera se je izrodila v fanatizem; izrodili so se v zagrizene privržence boja
3. prenehati roditi: rodila je deset otrok, pa se še ni izrodila / maline se izrodijo v osmih letih
// izčrpati se: zemlja se je izrodila
    izrodíti 
    spremeniti na slabše: čas lahko izrodi najboljša prizadevanja
    izrojèn -êna -o:
    1. izrojen krompir; izrojena rastlina, živalska vrsta; njive so izrojene
    ♦     med. izrojene celice celice, pri katerih je oblika, presnova ali delovanje nenormalno
    2. slabš. ki je nemoralen, pokvarjen: izrojeni ljudje
SSKJ²
jekleníti -ím nedov. (ī í)
knjiž. delati kaj zelo odločno, nepopustljivo: samozavest in vera vase jih je jeklenila; vojaki so v težkih bojih jeklenili svoje vrste
// krepiti, utrjevati: jekleniti svojo moč, duševne sile
SSKJ²
judaízem -zma m (ī)
vera, miselnost, kultura Judov: judaizem in krščanstvo
♦ rel. smer v prvem krščanstvu, ki je zagovarjala ohranitev obrednih predpisov iz Stare zaveze
SSKJ²
júdovski -a -o prid. (ú)
nanašajoč se na Jude ali jude: judovski kralj; judovski strankarski in verski voditelji / judovska mestna četrt; judovska vera vera, ki temelji na Svetem pismu Stare zaveze in talmudu; judovska zvezda šesterokraka zvezda iz dveh enakostraničnih trikotnikov kot simbol judovstva
♦ vrtn. judovska brada lončna rastlina z okroglimi listi in visečimi živicami, Saxifraga sarmentosa
SSKJ²
júdovstvo -a s (ú)
1. vera, miselnost, kultura Judov: študirati judovstvo; odklon krščanstva od judovstva
2. Judje: judovstvo je hranilo izročilo, da je izvoljeno ljudstvo
SSKJ²
kalvínski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na kalvince: kalvinska rigoroznost / kalvinska vera
SSKJ²
katoličánstvo -a s (ȃ) star.
1. nazor, ideologija, ki temelji na katoliški veri; katolištvo, katolicizem: njegovi prijatelji so vedeli za njegovo katoličanstvo
2. katoliška vera: prestopiti h katoličanstvu
SSKJ²
katóliški -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na katoličane ali katolištvo: katoliški duhovnik; katoliško prebivalstvo / katoliško časopisje / Katoliška cerkev
♦ rel. katoliška vera krščanska vera, ki priznava papeža za vrhovnega poglavarja
SSKJ²
katólištvo -a s (ọ̑)
1. krščanska vera, ki priznava papeža za vrhovnega poglavarja: katolištvo in pravoslavje / katolištvo posamezne pokrajine
2. nazor, ideologija, ki temelji na katoliški veri: njegovo katolištvo je upadalo / katolištvo literarnega dela
SSKJ²
kóla1 -e ž (ọ̑)
bot. tropsko drevo, katerega semena vsebujejo tein, Cola vera: uporaba plodov kole v farmaciji
SSKJ²
konfesíja -e ž (ȋ) knjiž.
1. veroizpoved, vera, zlasti krščanska: pripada rimskokatoliški konfesiji
// izpovedovanje verskega prepričanja: svoboda konfesije
2. (osebna) izpoved: ta pesem je čudovita avtobiografska konfesija
SSKJ²
kristjánski -a -o prid. (ȃ)
star. krščanski: kristjanska vera
SSKJ²
krív -a -o prid. (ȋ í)
1. ki se odklanja, izstopa iz osnovne smeri: kriva črta; vse ploskve so krive; ravnilo je proti koncu krivo / kriv gaber / za klobukom je nosil kriva peresa krivčke, krivce
// ki je tak zaradi svojega namena: kriv nož; kriva sablja / v roki je držal krivo palico
// ki nima naravne, pravilne oblike: kriv nos; imel je kriv prst; krive noge / ekspr. posušen in kriv starec
2. v povedni rabi ki je povzročil kaj slabega, neprijetnega, nezaželenega: te nesreče je on kriv; biti kriv smrti; oče je kriv za tako stanje; čutiti se krivega / ekspr.: sam si je kriv; jaz mu nisem kriv
// ki stori, navadno nehote, kaj slabega, neprijetnega, nezaželenega: sodišče je odločilo, da je kriv
3. pravn. ki ni v skladu z dejstvi: kriva obtožba, ovadba; krivo pričevanje; kriva izpoved / kriva prisega kriva izpoved zapriseženega / nastopil je kot kriva priča
// ekspr. lažen, napačen: dobil je krive informacije; širiti krive vesti
// star. ki vsebuje kaj, kar v določenem okolju ni priznano za pravo, pravilno: širiti krive nauke; krivi nazori / kriva vera za pripadnike določene krščanske veroizpovedi vera, ki je zaradi nepriznavanja kake dogme druga, drugačna / po deželi so hodili krivi preroki
● ekspr. kriv pogled sovražen, nenaklonjen; ekspr. hoditi po krivih potih ravnati, delati nepravilno, moralno oporečno; pesn. sreča kriva nesreča; ekspr. ti učiš pa krivo vero tvoji nazori, nauki niso v skladu z določeno ideologijo, normami, navadami
    krívo prisl.:
    krivo se držati; krivo govoriti, misliti; krivo me je razumel; krivo soditi človeka; krivo raščene noge
    krívi -a -o sam.:
    po krivem dolžiti; publ. spoznali so ga za krivega sodišče je odločilo, da je kriv
SSKJ²
krščánski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na kristjane ali krščanstvo: krščanska morala / krščanske cerkve; krščansko bogoslužje / krščanska mitologija / krščanski narodi
● ekspr. krščanske cene zmerne, primerne
♦ polit. krščanska demokracija nazor, ideologija, ki zagovarja principe krščanstva v javni politiki; krščanski socialist pristaš krščanskega socializma; krščanski socializem nazor, ki utemeljuje socializem s krščansko etiko; rel. krščanska vera vera, ki priznava Kristusa za boga
SSKJ²
krščánstvo -a s (ȃ)
vera, ki priznava Kristusa za boga: oznanjati, sprejeti krščanstvo; začetki krščanstva
// miselnost, kultura, ki temelji na krščanski veri: krščanstvo v umetnosti
SSKJ²
laicízem -zma m (ī)
knjiž. stanje, da je vera izključena iz javnega življenja: dolgoletni francoski laicizem
♦ rel. nazor, da se mora vera izključiti iz javnega življenja
Število zadetkov: 110