Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > Svetokriški

Zadetki iskanja

Svetokriški
aleluja1 ž aleluja: Satorai S. Kath: Kersh: Cerku vſe verne dushe vobi zhaſtiti, inu hualiti Odreshenika naſhiga danaſhni dan … naſs opomina pejti to veſselo, inu S. pejſsem: Alleluia im. ed. ǀ Vsheſa bodo shlishale peiti vſe Angele, taiſto lepo peiſſim Alleluja im. ed., Alleluja im. ed., kakor je shlishal S. Joannes ← lat. āllelūia, hallelūiah, gr. ἀλληλούια ← hebr. hallelūjāh, dobesedno ‛slavite Jahveja’; → aleluja2
Svetokriški
bogaboječe prisl. bogaboječe: della, inu bogaboyezhe shivij ǀ Sakaj brumnu, pravizhnu, inu bogabojezhe shivèti en nesrezheni trosht, inu mijr zhloveku perneſse ǀ je vuzhil ſvojga Synu bogaboyzhe shiveti ǀ brumnu, bogaboijeze shivimo ǀ aku ti neshivish Kakor ſe ſpodobi enimu zhloveku, Bogabojezh, brumnu, inu pametnu ǀ ty Duhouni, aku li bote pravizhnu, inu bogaboyezhiu shiveli ǀ brumnu, inu bogaboyezhu shivetè ǀ SHivite ò verne dushe brumnu, inu bogaboijezhu ǀ pravizhnu, inu bogoboyeziu shiveti
Svetokriški
cagoviten -tna prid. malodušen: Gdu tedaj ò verne dushe bo taku zagovitin im. ed. m, de ne bo savupal na leto nesgruntano Milost Boshio ǀ gdu taku zagoviten im. ed. m, de nepotezhe h'Chriſtusu ǀ ò zagovitnu is im. ed. s terplejne ǀ ty zagovitni im. mn. m ſo vpajne k' miloſti Boshy vdobili ǀ Tem zagovitnym daj. mn. vupajne da ǀ hudizh … ſe letei Divizi prikashe, inu hude zagovitne tož. mn. ž misly noter daje ǀ reveſſelite vashe Zagovitna tož. mn. s ſerza → cagov
Svetokriški
duša -e ž duša: ta greshna dusha im. ed. shalostna postane ǀ naſha duſha im. ed. je podversena duhounim bolesnom ǀ suoju S. Rejſhno krij je sa Isvelizhejne tuoje boge dushe rod. ed. prelil ǀ sa isvelizhajne vſakatere duſhe rod. ed. ǀ ſo en dober Sad, inu nuzen vashi dushi daj. ed. ǀ nej dushi daj. ed. gre kakor hozhe ǀ to vezhno ſmert duſhi daj. ed. perneſe ǀ Tiga ſe imate bati, kateri vaſho dusho tož. ed., inu telu samore v'ta vezhni ogin vurezhi ǀ kateri tuojo dusho tož. ed. od pakla je rejshil ǀ Bug bode ozhistel tuoju duſho tož. ed. ǀ S. Duh v'taisti zhisti dushi mest. ed. prebiva ǀ s'nasho dusho or. ed. sturi, kakor je bil sturil uni firsht s'Dino ǀ s'dusho or. ed., inu telleſsom je imela v'Nebu zhaſtitu polsdignenam biti ǀ REsveſselite ſe ò verne Dushe im. mn. ǀ te verne im. mn. dushe s'kusi gnado S: Duha taku mozhne, inu ſerzhne rataio ǀ te duſhe im. mn. katere ſo nerodovitne ǀ k'Isvelizhejnu tèh vernih Dush rod. mn. je bil poslal S. Duhà s'Nebes ǀ hozhe rane nashih dush rod. mn. oſdravit ǀ sa Isvelizhejnie naſhijh duſh rod. mn. ǀ od kateriga tulikain dobriga nashem dusham daj. mn. pride ǀ skriunost Boshja samore nar vezh nuzat, inu potroshtat te greshne dushe tož. mn.
Svetokriški
dušica -e ž dušica: njegova dushiza im. ed. v' nebeſſa je letela ǀ iskashite miloſt njegovi dushizi daj. ed. ǀ tuojo bogo duſhizo tož. ed. andohtlivu perporozhila ǀ Ah nikar taku, nikar taku lube moje duſhize im. mn. ǀ sa isvelizhajne nashyh dushiz rod. mn. ǀ ſmò dolshni tem mertvem dushizam daj. mn. ǀ Jubilæum resveſſelj vſe verne dushize tož. mn. ǀ vy bote naſhe duſhize tož. mn. po goſtim obyskali
Svetokriški
jubileum -ea m 1. jubilejno leto: ſizer Jubilæum im. ed. vam nebo nuzal ǀ Jubilæum im. ed. resveſſelj vſe verne dushize ǀ ob zhaſſu Jubilæa rod. ed. 2. odpuščanje (grehov): Sdaj ſi ti Jubilæum tož. ed. od G. Boga doſegil ǀ de bi ona od G. Boga njemu Jubilæum tož. ed. odpuszhajne vſyh grehou ſproſſila ǀ skuſi Jubileum tož. ed. uſeh nashih grehou, inu sashlushenih shtrajfinh odpuszhejne doſeshemo ← lat. iūbilaeum iz hebr. jōbēl ‛ovnov rog’, ker so po Mojzesovi postavi začetek vsakega petdesetega leta, ki je bilo leto odpuščanja, naznanili s trobljenjem na ovnove rogove.
Svetokriški
kat. krajšava katoliški: vſak dan S. Kat: im. ed. ž kersh: Cerku naſs opomina ǀ S. Kath: im. ed. Kersh: Cerku vſe verne dushe vobi zhaſtiti ǀ veroveio vſe tu kar s. Chat: im. ed. ž Kersh: Cirqu sapovej ǀ Paradish je bil en ſpomin s: Chat: rod. ed. ž karsh: Cirqve ǀ n'hozhemo teh mutastih hudizhous hularij bitij, ampak s. Chat. rod. ed. ž Karsk. cerqui ǀ sa Cardinala ſvete Kath. rod. ed. Karsh. Zirkui ǀ Bugajte tedaj vaſho Mater S. kat. tož. ed. ž Kersh. Cerku ǀ ſhivimo v'S. khat: mest. ed. kers: Cerkvi → katoliš1
Svetokriški
Makabejar -ja m osebno lastno ime Makabejec: Matthatias Machabeier im. ed. videozh, de edn je ſilil malikovati te verne Iſraeliterie, popade mezh, ter ga prebode ǀ Machabeery im. mn., kadar ſo bily s'kusi Boshjo pomuzh ſvoie ſaurashnike premagali ǀ ty Bogaboyezhi Machabejery im. mn. ſò ta folk opominali Makabêjci, gr. Μακαβαὶοι, judovska junaška rodovina (SP 1 Mkb 3,1); → Makabeus, → Makobe(ja)r
Svetokriški
malikovati nedov. malikovati: Noter da Iſmaelu de Iſaka ie vuzhil malikovati nedol. (II, 257) ǀ edn je ſilil malikovati nedol. te verne Iſraeliterie (V, 401) ǀ ludje ſo na skriunem malikovali del. mn. m, de obeden yh nej vidil (V, 117)
Svetokriški
Matatias -a m osebno lastno ime Matatija: Matthatias im. ed. Machabeier videozh, de edn je ſilil malikovati te verne Iſraeliterie, popade mezh, ter ga prebode (V, 401) ǀ Mattatias im. ed. ta bogaboyezhi, inu ſerzhni Vojshak, videozh de nespodobne, inu greshne rezhy ſo v' Tempelni tribali, inu pohujshaine daialli, on nej mogal tiga preneſti, popade ſablo, ter yh na koſſe reſeka (V, 116) ǀ shiher bi S. Martina temu Bogabojezhimu Mathiathiaſu daj. ed. perglihal, od kateriga S. Piſſmu govorj (III, 553) Matatíja, gr. Ματταϑίας (SP 1 Mkb 2,1)
Svetokriški
patriarh(a) -ha m 1. starozavezni očak: Patriarh im. ed. Jacob, kadar je bil sagvishan, de njegou lubi Syn Joſeph je shiu, inu veſſel v' AEgypti ǀ Patriarkh Iacob im. ed. … vſe ſvoje blagu je bil ſvojm ſijnoum sapuſtil ǀ raunu letu je hotel poterditi Patriarha im. ed. Iacob s'taistimy beſsedamy ǀ je bil ſpoſnal Patriarha im. ed. Iacob ǀ suojga Patriarcha rod. ed. Iacoba ſe je bala ǀ je bil Dini Iacoba Patriarha rod. ed. Hzheri djviſtvu vſel ǀ s' Patriarham or. ed. Jacobam, pravi ǀ shlahnuſt Mariæ Divize, dokler nje ſtarishi so bily Patriarchi im. mn., inu Krajli ǀ bodo vidile Svete Patriarhe tož. mn., Preroke, Apoſtele ǀ is lete shaloſti bo odreshil Patriarche tož. mn., preroke, inu verne dushe 2. patriarh, tj. visok dostojanstvenik v vzhodni cerkvi: s'en exempel Ceſſarij imaio Ceſsarja S. Henrica … Patriarhy im. mn. s. Cyrilla ǀ S' leto Sveto proshno Eutiches Conſtantinopolitanski Patriarh im. ed. je bil pregnal is deshele kugo ǀ Papesh je velike praude imel s' Conſtantiam Ceſſarjam, kateri je dershal s' Eutychiuſam Patriarcham or. ed. ← lat. patriarcha ← gr. πατριάρχης ‛očak, začetnik rodu’; → patriark
Svetokriški
pesem -smi ž pesem: leta vam bo shegen pernesla, kateri vam od vſame vasha ſtara hudizkaua vſakadaina pejſſim im. ed. ǀ vener peſsem im. ed. Marie Divize s'pohleunostio, inu andohtio vſe druge peſsmi ie premagala ǀ Angelzi nej ſo mogli lepshi pejſsmi rod. ed. smiſlit ǀ vſa nebeska drushina poje nuzh, inu dan to lepo pejſſim tož. ed. ǀ ſvojo ſtaro pejſsim tož. ed. poye ǀ naſs opomina pejti to veſselo, inu S. pejſsem: tož. ed. Alleluia ǀ bom eno peiſsem tož. ed. peil ǀ Vsheſa bodo shlishale peiti vſe Angele, taiſto lepo peiſſim tož. ed. Alleluja ǀ gdu je navuzhi Sveto Katolish Karshansko Zirku leto lepo ſveto pejſim tož. ed. ǀ h' zhaſti, inu huali Ceſſariu je eno peiſſem tož. ed. sapel ǀ je shlishal peiſsèm tož. ed. teh Svetniku ǀ imate ſvejsde ratat, ſtonoviti per tej S. pejſſmi mest. ed. ǀ sapovei S. Zirku nasha Mati tudi te ſvete Velike Nozhne Prasnike prasnovati s' leto nebesko pejſſim or. ed. ǀ takorshne pejſſmi im. mn. ſtu nesrezh, inu shtrajfing vam perneſſò ǀ Vij ſte ſe nevuzhili … tulikajn neſramneh pejſsmy rod. mn. pejti ǀ ſvete Litanie, inu ſvete peiſſmi tož. mn. je pejl ǀ Nebeske pejſſmi tož. mn. ſo pejli ǀ neſramne peiſsmy tož. mn. ſi ſe vuzhil peiti ǀ vſe druge peſsmi tož. mn. ie premagala ǀ skuſite premenit vashe greshne pejſmy tož. mn. ǀ drusiga nej bilu shlishat ampak pejſsma tož. mn., trobente, gosli, ſmejh, veſselje lushti ǀ Ty poſvejtni Vuzheniki poiejo takorshne pejſma tož. mn., katere Ludem dopadeio ǀ v'taistih bukvoh, v'Katerih nam sturij brati peſsma tož. mn., inu ſmejh, nam sturij tudi brati Klagovajnie, inu shalost ǀ kadar bi supet ſazheli vashe ſtare greshne pejſſme tož. mn. pejti ǀ vſe verne dushe s' ſvetimi peiſſmi or. mn., inu molitvami Njega hualio → Visoke pesmi
Svetokriški
pohleven -vna prid. krotek, ponižen, skromen: Sdaj pak v' Bethlemski shtalizi je taku lubesniu, taku pohleun im. ed. m, taku uſmilen, inu dobrutliu ǀ sdaj ſe prikashe pohleuen im. ed. m ǀ s' beſsedo, miſlio, inu guantajnam je vſelej bila pohleuna im. ed. ž ǀ molitva tiga pohleuniga rod. ed. m gre skuſi oblake ǀ ſe je bjl perglihal enimu pohleunimu daj. ed. s Iagnetu ǀ ſo shlishali ta pohleuni tož. ed. m dol. glaſs tiga polmertviga Goſpuda ǀ ſo njegovo pohleuno tož. ed. ž ſhtimo shlishali ǀ terbej ſe super skushnave hudizhave perpravit, s'kusi stonovitno vero, s'kusi pohleunu tož. ed. s vupajne ǀ pervolite v' vashim pohleunim mest. ed. m, inu slabem ſtanu oſtati ǀ ſe je oblekil s' eno pohleuno or. ed. ž kuto ǀ s'suojo pohleuno or. ed. ž proshno vezhkrat bo ta pravizhni serdt vtalashila ǀ taiſto Sveto Kri s' pohleunem or. ed. s serzam polishi ǀ na ſodni dan bodo ukupaj ſtali ty pohleuni im. mn. m, ty vſmileni ǀ ſte krotki, inu pohleuni im. mn. m ǀ Glihi vishi vy verne dushe danas ſte meni naprei pershle kakor lete pohleune im. mn. ž zhibele ǀ cilu yh nemorio vidit, kadar ſo tihe, poleune im. mn. ž, inu pred ludy priti ſe ſramujejo ǀ teh pohleunih rod. mn. molitva vſelej G. Bogu je dopadezha ǀ gleda na prosbno tijh pohleunijh rod. mn. ǀ te jeſne ſardite ludij krotke ſturj, te preuſetne pohleune tož. mn. m ǀ On je ſvoje offertne Krajleve gvante bil slekil, pohleune tož. mn. m oblekil ǀ je povedal leto boshio reſnizo, inu podvuzhil te pohleuna tož. mn. s ſerza ǀ S. Gothard, je bil v' tem kloshtri v' mej temy pohleunimy or. mn. ta ner pohleunishi ǀ ſte slekli vashe firbizhne guante, katire ſte ob puſti noſſili, ter s' pohleunimi or. mn. ſte ſe oblekli presež.> S. Gothard, je bil v' tem kloshtri v' mej temy pohleunimy ta ner pohleunishi im. ed. m ǀ ta katera mej nymi je ta ner pohleunishi im. ed. ž ǀ ta nar pohleuuishi im. ed. ž v'mej ſimi Nunami Prvotno ‛tak kot živali, ki živijo v hlevu, po hlevih’; → hlev
Svetokriški
preprost -a prid. 1. nespameten, neumen, neuk, neizobražen: ſledni greshnik je preprost: im. ed. m Ominis peccans ignorans ǀ Inu de bi ſi lih mosh preprost im. ed. m bil, ſte dolshne ga sanashat ǀ Zhe kateri vmei vami imà to poſvejtno modruſt, katera pred Bugam je noruſt, imà ratat pred ſvejtam preproſt im. ed. m, de pred Bugam bo moder ǀ Gdu bi bil taku prepoſt im. ed. m de bi rat, inu volnu to arznio nepopil ǀ veliku minie moj preproſti im. ed. m dol. jeſik od leteh bo mogal govorit ǀ Ta preproſta im. ed. ž dusha, katera nej pushtobo poſnala na ſemli, inu na obeno rejzh ſe nej ſaſtopila ǀ On Viſok, ona niſka, On moder, ona preproſta im. ed. ž ǀ ſe je dellala preproſta im. ed. ž, inu Klamaſta ǀ Ah Bogu stutaushenkrat ſe vsmili de ti ſi taku preprosta im. ed. ž ǀ je hotel dati ſposnati timu preproſtimu daj. ed. m ſvejtu Svojo Mogozhnoſt ǀ ſkusi ta hudt exempel je bil ta preprosti tož. ed. m dol. folk perpravil de od praviga Boga ſo bily odstopili ǀ je ogoluffal uniga preproſtiga tož. ed. m ži. zhloveka ǀ preprosto tož. ed. ž syrotizo je bil sapovedal shiuo sghati ǀ nam reſvèti naſho preproſto tož. ed. ž pamet ǀ kadar s'nasho preprosto or. ed. ž pametio bi hoteli s'gruntat to skriunust S: Troijce ǀ ſo shnio dellali, kakor s'eno preproſto or. ed. ž shivino ǀ ſhivè kakor eny preproſti im. mn. m otrozij ǀ ſo Aſtrologi imenovani, katere ty preproſti im. mn. m veliku ſhtimaio ǀ tij vuzheni kakor tij preprosti im. mn. m ſo mogli ſe obilnu oskarbèti ǀ nebodimo taku preprosti im. mn. m, inu norij ǀ My ſe nemorimo navuzhiti ſapuvidi Boshje, ſmò prepoſti im. mn. m, teshke ſaſtopnoſti, inu neumni ǀ Ah verne dushe! nebodite taku preproſte im. mn. ž ǀ une preproste im. mn. ž Divize, katere ſo prasne lampe imele ǀ kakor te vreproſte im. mn. ž ribe, katere vidio na terniku en dober piſſilz prezei ſe v'niega saletò ǀ Lete preproſte im. mn. ž/s pishata ſazhneo v'ogin skakat ǀ Cilu te preprosta im. mn. s pishata, kadar po teh ſelenih pungradah ſe paſejo, inu tiga poshreshniga Iastropa v'lufti samerkajo, prezej pod peruti ſvoje matere ſe skrijejo ǀ s'preprostih rod. mn. ſtury vuzhene ǀ vaſſ tem preproſtem daj. mn. otrokam pergliha ǀ taku ſe je godilu unim peterim preprostim daj. mn. Divizam ǀ te preproſte tož. mn. m ſò vuzhili, te shaloſtne ſo troshtali ǀ shlishim, de marmrate, opraulate, inu klafate, inu te preproſte tož. mn. m pohushate ǀ nej sadosti de obeniga neubijesh, temuzh de tudi te preproste tož. mn. m podvzhish ǀ V'mej preuſetnimi je bil poklizal Paula … v'mej preproſtimy or. mn. vſe Iogre 2. blag, mil: Golob pak je taku preprost im. ed. m de obeniga nereshali 3. preprost: v'Betlehemi je rojen veni preproſti mest. ed. ž ſhtalici ǀ nekadaj Nebu, inu semla ga nej ſo mogli obſezhi, ſdaj te preproſte im. mn. ž jasli ga obſeshejo ǀ Detezhe JESUS v' teh preproſtih mest. mn. jaſalzoh na bodezhem ſeni je leshal
Svetokriški
pridigar -ja m pridigar: skorai ſledni Pridigar im. ed. je v'taki vishi od ludij polonan ǀ Ob zhaſſu tiga velikiga Pridigaria rod. ed. Boshjga Jeremia Preroka ǀ bo tudi Pridigariu daj. ed. uſta odperla ǀ n' hozhesh vezh h' taiſtimu Spovedniku, inu Pridigaru daj. ed. hodit ǀ ſe toshio zhes Pridigaria tož. ed. ǀ Je bil smalal eniga Pridigarja tož. ed. ǀ Pridigary im. mn. y pravio de ima prezej taistu hudu tovàrshtvu sapuſtiti ǀ Sabſtoin Pridigarij im. mn. ſejete ſeme boſhje beſsede ǀ beſſede teh Mashnikou, inu Pridigariou rod. mn. sò poshlushali ǀ Mojſter teh Pridigarjou rod. mn. ǀ vuk teh Pridigariuo rod. mn. nej ſim gori vſel ǀ exempel teh svetnikou, vuk teh Pridigeriu rod. mn. ǀ Kaj nuza Pridigariom daj. mn. tulikajn shraiat ǀ ſapovei ſvojm Pridigarjom daj. mn. de imajo opominat te verne dushe ǀ sapovei Pridigaryom daj. mn. pridigvat ǀ G. Bug bò poshilal te Pridigarie tož. mn. ǀ s'kusi moje Pridigarje tož. mn. vaſs ſim ſfaril ← srvnem. predigære ‛pridigar’; → pridiga
Svetokriški
pripravljen -a prid. pripravljen: takushnim greshnikom, inu greshnizam ta paklenski ogjn je perpraulen im. ed. m ǀ ali nej morebiti G: Bug sadosti mozhan, inu perplaunen im. ed. m ſe voiskovati ǀ ta milost Boshja je vſelej perpraulena im. ed. ž naſs supet v'ſvojo S: gnado vſeti ǀ obena ſpisha nej prau perpraulena im. ed. ž ǀ nej s'eniga ſamiga greshnika parpraulena im. ed. ž miloſt Boshja ǀ v'tuoj hishi je enu dobru koſsilu perpraulenu im. ed. s ǀ vſeje perplaunenu im. ed. s ǀ inu ta perprauleni tož. ed. m dol. offer vshgal ǀ ob taisti uri botè vidili Nebeſſa odperta, inu Christuſha perprauleniga tož. ed. m ži. vasho dusho gori vſeti ǀ leta tudi je puksho perprauleno tož. ed. ž imel ǀ premisli tu Nebesku veſſelje perpraulenu tož. ed. s tem sgrevanem greshnikom ǀ vſelej ſo bily perprauleni im. mn. m gnade, inu dobrute ſvoijmu folku deliti ǀ Ner vezh ludy ſe najde, kateri ſo nagneni, inu perplauneni im. mn. m hudu ſodit della ſvoih blishnih ǀ vam ſo ushe perpraulene im. mn. ž te vezne grenkusti ǀ v'pakli vam ſo perpraulenè im. mn. ž te ſtrashne ſpake ǀ Nima li morebiti G: Bug veliku taushent millionu Angelu, inu ſvètniku h'ſuoij ſhlushbi, inu h'sapuvidi vſelej perpraulenih rod. mn. ǀ Bug vaſs bo perpraulene tož. mn. m naſhal ǀ Vidili ſo te lazhne inu poshresh leve, inu medvede, katere parpraulene tož. mn. m dershali ſo, de bi te verne restargali ǀ my vidimo te shtransfinge nam perpraulene tož. mn. ž Zapisi perpl- kažejo na disimilacijo r – r > r – l.
Svetokriški
raztrgati -am dov. raztrgati: de ſi lih taiſte poshreshne shivine bi imele mene reſtargat nedol. ǀ raunu ta levu ga je imel restargat nedol. ǀ Daniela nej ſó mogli reſtergat nedol. ǀ na drobne piſilze yh s' ſobmij reſtarga 3. ed. ǀ pride vuouk vam reſtarga 3. ed. shivino ǀ jadra reſtarga 3. ed., drevu polomi, shtrike poterga, zholn ſamterkje mejzhe ǀ ta paklenski vouk yh restarga 3. ed. ǀ nej ſo otrozi temuzh Kazhe v'teh Kir nijh starishih truplu restargajo 3. mn. ǀ ti poshreshni volzhje jo nereſtargaio +3. mn. ǀ Vni Dohter jo da s'eno krono, katera mu je dana, de bi enu piſsmu reſtargal del. ed. m ǀ kaj s'en ſampſon bode taiste shtrike, inu ketene restargal del. ed. m ǀ kakor je bil raſtargal del. ed. m shkorenze eniga Mashnika ǀ Spaka teh grehou ie njega taku grosovitnu restargala del. ed. ž ǀ ena uſtekla ſuerina je njega reſtargala del. ed. ž ǀ per timu mertvimu truplu je vahtal, de bi druga ſverina njega nereſtargala +del. ed. ž ǀ Moje Dete … Kaj bosh sazhelu Kadar ta guant bos, reſtargalu del. ed. s ǀ je bil zhes lete otroke poslal dua medveda, katera ſta bila reſtergala del. dv. m te otrozhizhe ǀ taisti pſij ſo njega lovili, inu reſtargali del. mn. m ǀ Vidili ſo te lazhne inu poshresh leve, inu medvede, katere parpraulene dershali ſo, de bi te verne restargali del. mn. m ǀ aku shlishi pſe lajat jo sapuſti, de bi ga narestargali +del. ed. m raztrgati se raztrgati se: ta guant s'zhaſsam ſe je imel reſtargat nedol. ǀ mreishe ſe reſtargaio 3. mn. ǀ ſe je bil njemu en zhevel reſtargal del. ed. m ǀ zhe njegovi dellauzi ſò shlehtnishi shivali raishi je imel de hitrei ſe je restargalu del. ed. s
Svetokriški
razveseliti -im dov. razveseliti: obedn nam nemore ble nuzat, pomagat, inu nas resveſſelit nedol. kakor G. Bug ǀ kateri sheli tebe do vekoma v'Nebeſih resveſeslit nedol. ǀ ſe je troshtal na taiſtim mejstu tudi ſvoje ſaurashnike premagat, inu ſvoje, inu ſvoyh sholnerju ſerze reſveſseliti nedol. ǀ reizh, katira nam ner ble nuza, pomaga, inu resveſſeli 3. ed. ǀ taku tudi Jubilæum resveſſelj 3. ed. vſe verne dushize ǀ s' njega ſe spreſha tu shlahtu, inu kraftnu vinu, kateru resveſseli 3. ed. zhlovesku serze ǀ AKu sheli naſs potroshtat, taku ner poprei resveſselij 3. ed. naſhe serce ǀ Lepa, inu slatka je tuoja shtima, de cilu moje serze resveſeli 3. ed. ǀ tu rumenu Sonze s'ſvojo ſvetlobo preshene to nozhno temo, ter reſveſſelj 3. ed., inu resfetj cell ſvejt ǀ labut, kateri prèd ſvoio ſmertio taku slatku poje, de vſe reſveſseli 3. ed. te, kateri ga shlishio ǀ tem fardamanem zitra inu recveſſeli 3. ed. nyh shaloſtna ſerza ǀ kadar hzher porodimo, mosha, inu shlahto malu reſveſſelimo 1. mn. ǀ Ti ſi bil kakor goſsli, katere druge reſveſselè 3. mn., ſame pak nezh neshlishio ǀ zhe li ſemelske rezhij naſs potroshtajo, reſveſſelio 3. mn., inu reſlushtaio ǀ s' moshtam te Svete Reshne krivy reveſſelite vel. 2. mn. vashe Zagovitna ſerza ǀ ga je bil resveſſelil del. ed. m, inu napoil ǀ de bi s'ſvojo lepoto Nebeſsa reſveſselila del. ed. ž ǀ tiga groſovitiga Holofernuſa je bila premagala, inu celli Iſraelski folk reſveſſelila del. ed. ž ǀ Maria Diuiza s'suojm rojstvom vſe je bila potroshtala, inu resveſselila del. ed. ž ǀ vinu kateru bo potalashilu, inu reſveſſelilu del. ed. s reshalenu, inu ſertitu ſerzè Boshje ǀ de bote v'Nebeſſih taiſte resveſſelili del. mn. m ǀ inu cello Nebeſhko drushbo reſveſselili del. mn. m ǀ veliku vezh naſs bodò potroshtale, reſveſſelile del. mn. ž, inu reslushtale te Nebeſke ǀ tiga shalostniga Syna tuoga ſi reveſselila del. ed. ž razveseliti se razveseliti se: ſo ga troshtali, de bi ſe imel resveſſelit nedol. ǀ nad letem Samim ſe imate reſveſſelit nedol. ǀ s' mano ſe imate reſveſſeliti nedol. ǀ pravi de bi ſe imeli reſveſſelitj nedol. ǀ Vrshoh gvishnu velik imajo shenske Pershone danaſhni dan ſe resveſseliti nedol. ǀ ſpodobnu tedaj pravizhna dusha ſe imash resveſſeliti nedol. ǀ imash vezh ſe reſveſſelitè nedol. kakor de bi imela gnado vſe iesike govorit ǀ ſe s'tabo Nem. novu shegnani Maſhnik resveſſelim 1. ed. ǀ Jeſt ſe reſveſſelim 1. ed. ǀ Se reveſselim 1. ed. tudi s'zhloveskem ſpolam ǀ na lete beſſede ſe resveſſeli 3. ed. Natalia ǀ kadar leto sgubleno najde, ſe taku mozhnu resveſſelj 3. ed. kakor de bi bil vſe neshal ǀ tedaj nej moje ſerze ſe reſveſſeli 3. ed., inu potroshta ǀ kadar ga sagleda ſe reſveſsely 3. ed. ǀ ſe resveſselj 3. ed. sledni ſpovedniK ǀ tudi vſy ty drugi ſe resveſsele 3. mn. ǀ kadar pak Shena Synu porodj, Mosh, shlahta, priately se resveſſelè 3. mn. ǀ ſe reſveſſelé 3. mn. Nebeſſa, praſnuje semla ǀ Krajliza Nebeska reſveſſeliſe vel. 2. ed. ǀ Krajliza nebeska resneſſeliſe vel. 2. ed., zhaſt bodi Bogu ǀ resveſſeliteſe vel. 2. mn., ter s' andohtlivo shtimo sa mano sapejte ǀ Reſveſſeliteſe vel. 2. mn. s' ouzhizo, sakaj je njeſrezha de nej konez vſela ǀ Resveſſelite ſe vel. 2. mn. tedai verne dushe ǀ REsveſselite vel. 2. mn. ſe ò verne Dushe ǀ Ah Angelzi moij resveſselit vel. 2. mn. ſe Kar nar vezh morite danaſhni dan ǀ Bobylonski Krajl ſe je shnim resveſſelil del. ed. m ǀ Sam Menecrates ſe je bil reſveſſelil del. ed. m ǀ ſe je bil taku mozhnu resveſselil del. ed. m, de od veſselja je dial ǀ s' Svetem Grogoriam ſe je bil resveſſil del. ed. m ǀ Gdubi bil mej vamy, kateri bi ſe neresveſselil +del. ed. m ǀ Mati S. Catharine mozhnu ſe je bila resveſſelila del. ed. ž ǀ vſy bi ſe Nem. Nem. resveſſelili del. mn. m ǀ Ty pravizhni ſe bodò resveselili del. mn. m ǀ vſi ſe bomo resveſselili del. mn. m
Svetokriški
siliti -im nedov. siliti: de bi ſe imeli ſilit nedol. veſſeli biti ǀ Kaj naſs tulikain nagajnash, inu ſilish 2. ed. ǀ tvoje kmete cilu v'Praſnik ſilish 2. ed. na tlako hodit ǀ bushtuu me ſili 3. ed. krivizhnu andlat ǀ obeden tebe neſili +3. ed. ijh prelomit ǀ inu vener my li v'paKal ſilimo 1. mn. ǀ ſilio 3. mn. pyti taiſte kateri nej ſo sheini ǀ videozh, de edn je ſilil del. ed. m malikovati te verne Iſraeliterie ǀ Chriſtus je ſilil del. ed. m ſmert de bi pershla ǀ sakaj ta Angel je taku ſilu del. ed. m od Jacoba pojti ǀ glava bo v'grob ſilila del. ed. ž
Svetokriški
slednji -a prid. vsak: Sledni im. ed. m zhlovik ſe pofliſsa sa sdrauje svojga teleſsa ǀ dvej skriunusti sledni im. ed. m je dolshan snati ǀ skorai ſledni im. ed. m Pridigar je v'taki vishi od ludij polonan ǀ katerimu h'perglihi, sledna im. ed. ž muzh je ſlaba, ſledna im. ed. ž lepota je garda ǀ sledniga rod. ed. m Karshzhenika serze more zhiſtu, inu pres vſiga madesha biti ǀ My dobru vejmo kaj od ſledniga rod. ed. m zhloveka Iob praui ǀ bote mogle od ſledne rod. ed. ž miſli, inu nar kriunishiga djania vaſhiga pred cellim ſveitom rajtingo dati ǀ is sledne rod. ed. ž jagode potj ta shlahtni mosht ǀ Bug Apollo slednimu daj. ed. m zhloveku je dal karkuli je niega proſsil ǀ v' taki vishi ſlednimu daj. ed. m je usta saperl ǀ Kateru ta hudi sledni daj. ed. ž dushi trahta sturiti ǀ sledni tož. ed. m madesh, sledni tož. ed. m greh samerkamo ǀ ſam Christus naſs je danaſs nauuzhil Ozheta Nebeſhkiga sa ſledni tož. ed. m dar pohleunu sahvalit ǀ sledniga tož. ed. m ži. podvuzhj, kaj ima ſturiti aku hozhe v'Nebu priti ǀ my imamo lubiti ſledniga tož. ed. m ži. zhloveka ǀ KaKor Cameleontes, Kateri sledno tož. ed. ž farbo naſe vſame ǀ Iest taKu shivim, KaKor de bi ſledno tož. ed. ž uro imel vmret ǀ Agrigentius s' enem perſtem ſledno tož. ed. ž boleſan je pregnal ǀ Slejdno tož. ed. ž mladizo, katera ſad perneſſe, bon on ozhiſtil ǀ ſo sklenili de slednu tož. ed. s lejtu na en gvishen dan ſe hozheo v' ſvojo deshelo povernit ǀ je nuznu, inu potrebnu piſsat, inu drukat v'ſlednem mest. ed. m jesiku ǀ ony ſo dolshni ſvoje ſtarishi raditi, od ſvojh uſt ſi utargat, inu tojſtom dati, inu sledni mest. ed. ž potrebi na pomozh priti ǀ Saurashtvu, nevoshlivost, inu nyd v'ſledni mest. ed. ž ſoſseski ſe najde ǀ vſe verne dushe oshivj, v'sledni mest. ed. ž prebiua, de bi taiſte isvelizhal ǀ Bo una mlada shenska pershona vſe skusi po hishah hodila, s'ſlednim or. ed. m Moſhom rada govorila ǀ sledne im. mn. ž buqve nej ſo pernaredne sa nash folk
Število zadetkov: 29