Zadetki iskanja
SSKJ
drúže -ta s (ȗ) star., navadno kot nagovor zakonec: Friderik: Da, saj sem vedel, verno druže moje (O. Župančič)
SSKJ
véren1 -rna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) ki ima vero, versko prepričanje: veren človek; postati veren; globoko veren
● nar. odzvonilo je vernim dušam avemarijo; na verne duše v krščanskem okolju na praznik spomina na duše v vicah 2. novembra
● nar. odzvonilo je vernim dušam avemarijo; na verne duše v krščanskem okolju na praznik spomina na duše v vicah 2. novembra
- vérno prisl.: verno moliti; sam.: skupina vernih
SSKJ
véren2 -rna -o prid. (ẹ́ ẹ̄)
- 1. knjiž. popolnoma podoben, točen: narediti veren posnetek lokomotive; portret je tako veren, da osebo vsak prepozna
// resničen, prepričljiv: to slikarstvo je veren odraz dobe; zgodovinsko veren okvir predstave / opravljati poskuse v kar najbolj vernih okoliščinah podobnih naravnim - 2. zastar., navadno v povedni rabi zvest, vdan: biti komu veren prijatelj / ostati veren zemlji / nositi v srcu verno ljubezen
- vérno prisl.: verno ga je čakala; verno upodobiti življenje
● zastar. verno ga je poslušal pazljivo, zaupno
Število zadetkov: 3
Dostopnost