brezvétrje -a s (ẹ̑)
stanje, vreme brez vetra: zavladalo je popolno brezvetrje; zaradi brezvetrja so morali zadnji del poti veslati; brezvetrje pred nevihto; tišina brezvetrja; pren. giniti v brezvetrju province
Zadetki iskanja
SSKJ²
Prekmurski
Prekmurski
bròditi -im nedov.
1. raziskovati, premišljevati: grejhov Goszpodne ne brodi KM 1783, 268; Ki brodi szrdcz szkrovnoszti KAJ 1848, 119
2. veslati, pluti: Törci szo brodili prouti Büdini KOJ 1848, 74
1. raziskovati, premišljevati: grejhov Goszpodne ne brodi KM 1783, 268; Ki brodi szrdcz szkrovnoszti KAJ 1848, 119
2. veslati, pluti: Törci szo brodili prouti Büdini KOJ 1848, 74
SSKJ²
deróčnost -i ž (ọ́)
lastnost, značilnost deročega: deročnost reke je bila tolikšna, da niso mogli veslati
lastnost, značilnost deročega: deročnost reke je bila tolikšna, da niso mogli veslati
SSKJ²
drúgi -a -o štev. (ū; drugi pomen ȗ)
1. ki v zapovrstju ustreza številu dva: drugi dan v tednu; otroci iz drugega zakona; otrok v drugem letu starosti; dne 2. [drugega] marca; Filip II.; v drugi polovici leta / upam, da pride po drugi (uri) 2h14h / vsak drugi v vrsti naj stopi naprej; ekspr. skoraj vsak drugi otrok je bolan / druga izdaja časopisa; druga svetovna vojna
// po vrednosti, kvaliteti za eno stopnjo nižji od najboljšega: vozili so se v drugem razredu; hotel druge kategorije / na turnirju je bil drugi, je dobil drugo mesto / blago druge vrste
// glede na pomembnost, odločanje za eno stopnjo višji od najnižjega: oblastni organ druge stopnje; obrniti se na drugo instanco
2. izmed dveh bolj oddaljen: veslati na drugi breg / na drugem koncu vasi / pisati na drugo stran lista; publ.: po eni strani sem tega vesel, po drugi pa žalosten; poizkus je zelo nevaren, po drugi strani pa tudi zanimiv
// ki sledi prejšnjemu: en dan so imeli vročino, drugi dan so bili pa že vsi zdravi; upamo, da bo druga pomlad bolj sončna; letos bodo vse pripravili, drugo leto pa bodo začeli zidati
3. ekspr. tak kot pravi: on je drugi Paganini; bila mu je druga mati; hinavščina mu je postala druga narava
● knjiž. on je moj drugi jaz duševno soroden, bližnji človek; star. drugi pot drugič, drugikrat; evfem. spraviti koga na drugi svet povzročiti njegovo smrt, umoriti ga; šalj. druga brada mu raste podbradek; pog. blago ima iz druge roke od preprodajalca, prvega uporabnika; pog. to je pa druga stran medalje takšna je stvar z drugega, nasprotnega vidika; star. druga šola drugi razred nekdanje gimnazije; pog., ekspr. igrati drugo violino biti v podrejenem položaju; ekspr. pri enem ušesu mu gre noter, pri drugem pa ven ničesar ne uboga, ne upošteva; nič si ne zapomni
♦ film. drugi plan kar je v prizorišču za prvim planom; glasb. drugi glas glas v vokalnem stavku, ki je nižji od prvega glasu; mat. druga potenca kvadrat števila; pravn. sodišče druge stopnje sodišče, ki rešuje pritožbe zoper odločbe sodišča prve stopnje; šol. šola druge stopnje srednja šola; študij na drugi stopnji študij, ki traja eno do dve leti in se zaključi z magisterijem; do leta 1980 drugi štirje semestri pri stopenjskem študiju na univerzi; šport. tekmo je igrala druga postava slabše moštvo; zgod. druga fronta novo zahodno bojišče proti hitlerjevski Nemčiji po izkrcanju v Normandiji; druga Jugoslavija s politično ureditvijo socialistične (federativne) republike po drugi svetovni vojni
1. ki v zapovrstju ustreza številu dva: drugi dan v tednu; otroci iz drugega zakona; otrok v drugem letu starosti; dne 2. [drugega] marca; Filip II.; v drugi polovici leta / upam, da pride po drugi (uri) 2h14h / vsak drugi v vrsti naj stopi naprej; ekspr. skoraj vsak drugi otrok je bolan / druga izdaja časopisa; druga svetovna vojna
// po vrednosti, kvaliteti za eno stopnjo nižji od najboljšega: vozili so se v drugem razredu; hotel druge kategorije / na turnirju je bil drugi, je dobil drugo mesto / blago druge vrste
// glede na pomembnost, odločanje za eno stopnjo višji od najnižjega: oblastni organ druge stopnje; obrniti se na drugo instanco
2. izmed dveh bolj oddaljen: veslati na drugi breg / na drugem koncu vasi / pisati na drugo stran lista; publ.: po eni strani sem tega vesel, po drugi pa žalosten; poizkus je zelo nevaren, po drugi strani pa tudi zanimiv
// ki sledi prejšnjemu: en dan so imeli vročino, drugi dan so bili pa že vsi zdravi; upamo, da bo druga pomlad bolj sončna; letos bodo vse pripravili, drugo leto pa bodo začeli zidati
3. ekspr. tak kot pravi: on je drugi Paganini; bila mu je druga mati; hinavščina mu je postala druga narava
● knjiž. on je moj drugi jaz duševno soroden, bližnji človek; star. drugi pot drugič, drugikrat; evfem. spraviti koga na drugi svet povzročiti njegovo smrt, umoriti ga; šalj. druga brada mu raste podbradek; pog. blago ima iz druge roke od preprodajalca, prvega uporabnika; pog. to je pa druga stran medalje takšna je stvar z drugega, nasprotnega vidika; star. druga šola drugi razred nekdanje gimnazije; pog., ekspr. igrati drugo violino biti v podrejenem položaju; ekspr. pri enem ušesu mu gre noter, pri drugem pa ven ničesar ne uboga, ne upošteva; nič si ne zapomni
♦ film. drugi plan kar je v prizorišču za prvim planom; glasb. drugi glas glas v vokalnem stavku, ki je nižji od prvega glasu; mat. druga potenca kvadrat števila; pravn. sodišče druge stopnje sodišče, ki rešuje pritožbe zoper odločbe sodišča prve stopnje; šol. šola druge stopnje srednja šola; študij na drugi stopnji študij, ki traja eno do dve leti in se zaključi z magisterijem; do leta 1980 drugi štirje semestri pri stopenjskem študiju na univerzi; šport. tekmo je igrala druga postava slabše moštvo; zgod. druga fronta novo zahodno bojišče proti hitlerjevski Nemčiji po izkrcanju v Normandiji; druga Jugoslavija s politično ureditvijo socialistične (federativne) republike po drugi svetovni vojni
- drúgi -a -o
1. samostalniška oblika od drugi: drugi je večji od prvega
● prodati eno k drugemu ne da bi vsako stvar posebej meril, cenil; pog. voziti v drugi, z drugo v drugi prestavi; danes sem že v drugo tu drugič
2. navadno v zvezi z eden izraža nedoločeno osebo, stvar, ki se pri razmejevanju navede na drugem mestu: eden poje, drugi pije, tretji vriska, vsak se zabava po svoje / eni se smejejo, drugi jokajo / ne eno ne drugo ga ne zanima nobena stvar; eni in drugi so bili jezni oboji
// v zvezi z eden, drug izraža medsebojno razmerje: bojita se eden drugega; ovce se tiščijo druga druge; hoditi, padati drug za drugim
SSKJ²
dvóje -ih tudi -- štev. (ọ̑)
skupina dveh enot
a) pri množinskih samostalnikih: dvoje ust, vilic, vrat / dvoje oči; dvoje čevljev dva para
b) pri drugih samostalnikih: dvoje prijateljev; dvoje oken dve okni; načel je dvoje perečih vprašanj
// skupina dveh različnih enot: imela sta dvoje otrok, dečka in deklico; prisl.: na dvoje preklati; vsega ima po dvoje; vse vidi po dvoje; igrati, peti, plesati, veslati v dvoje
● klada je šla na dvoje se je razklala; pog. na dvoje sta si sprta sta; lonec je na dvoje razbit; sprehodi v dvoje sprehodi dveh oseb, navadno moškega in ženske
♦ alp. naveza v dvoje dva, navezana na isti vrvi
skupina dveh enot
a) pri množinskih samostalnikih: dvoje ust, vilic, vrat / dvoje oči; dvoje čevljev dva para
b) pri drugih samostalnikih: dvoje prijateljev; dvoje oken dve okni; načel je dvoje perečih vprašanj
// skupina dveh različnih enot: imela sta dvoje otrok, dečka in deklico; prisl.: na dvoje preklati; vsega ima po dvoje; vse vidi po dvoje; igrati, peti, plesati, veslati v dvoje
● klada je šla na dvoje se je razklala; pog. na dvoje sta si sprta sta; lonec je na dvoje razbit; sprehodi v dvoje sprehodi dveh oseb, navadno moškega in ženske
♦ alp. naveza v dvoje dva, navezana na isti vrvi
Pravopis
dvóje -ih tudi dvóje -- ločil. količ. štev. (ọ̑; ọ̑) |dva kosa, dve vrsti|: rediti ~ perjadi: kokoši in race; ~ oblasti: posvetne in cerkvene; z ~imi usti; ~ vilic, vrat; iz ~ih oči |iz dveh parov|; ~ čevljev |dva para|; redk. imeti ~ otrok dva otroka; ~ oken dve okni
dvóje -- s, pojm. (ọ̑) sporočiti komu ~ |dve stvari|
v dvóje nač. prisl. zv. (ọ̑) veslati ~ ~; sprehod ~ ~
dvóje -- s, pojm. (ọ̑) sporočiti komu ~ |dve stvari|
v dvóje nač. prisl. zv. (ọ̑) veslati ~ ~; sprehod ~ ~
SSKJ²
galêja -e ž (ȇ)
1. v srednjem veku vojna ali trgovska ladja na vesla: veslati na galeji; benečanska galeja / obsodili so ga na galejo na veslanje na galeji
2. ekspr. velik, neroden predmet, zlasti vozilo: taka galeja porabi dosti bencina
1. v srednjem veku vojna ali trgovska ladja na vesla: veslati na galeji; benečanska galeja / obsodili so ga na galejo na veslanje na galeji
2. ekspr. velik, neroden predmet, zlasti vozilo: taka galeja porabi dosti bencina
Celotno geslo
Sinonimni
Svetokriški
galeja -e ž galeja: Ena galea im. ed. polna galiotu s' ketenamy ſvojh hudih ſhell ſvesanih, kateri morio veſlati po morij tiga neuarniga ſvejta ǀ ty drugi nej gredo na gauge ali na galeio tož. ed. ǀ bote obſojeni v' to paklesko galeo tož. ed. ǀ morje je potopilu njegove sholnerie, inu galee tož. mn. ← it. galea ← srgr. γαλέα, γαλία ‛vrsta bizantinske bojne ladje’ < gr. γαλέη ‛podlasica’
Celotno geslo
Etimološki
grébsti -bem nedov.
SSKJ²
SSKJ²
kájak -a m (ȃ)
1. lahek, na obeh koncih koničast čoln z dvostranskim veslom: veslati v kajaku; voziti se s kajakom
// šport. športno veslanje s takim čolnom: tekmovanje v kajaku / prvak v kajaku
2. majhen eskimski čoln iz lesenega ogrodja in živalskih kož z dvostranskim veslom: na ribolov so šli s kajaki
1. lahek, na obeh koncih koničast čoln z dvostranskim veslom: veslati v kajaku; voziti se s kajakom
// šport. športno veslanje s takim čolnom: tekmovanje v kajaku / prvak v kajaku
2. majhen eskimski čoln iz lesenega ogrodja in živalskih kož z dvostranskim veslom: na ribolov so šli s kajaki
SSKJ²
krmíliti -im nedov. (í ȋ)
1. publ. določati, omogočati gibanje in delovanje kake naprave: avtomatsko, ročno krmiliti stroj; krmiliti jeklena vrata z električnim tokom / vodilni oddajnik krmili pomožne oddajnike vodi, usmerja / daljinsko krmiliti raketo
♦ elektr. uravnavati prehod elektronov ali ionov v elektronki
2. star. krmariti: krmiliti čoln; veslati in krmiliti / krmiliti barko življenja
1. publ. določati, omogočati gibanje in delovanje kake naprave: avtomatsko, ročno krmiliti stroj; krmiliti jeklena vrata z električnim tokom / vodilni oddajnik krmili pomožne oddajnike vodi, usmerja / daljinsko krmiliti raketo
♦ elektr. uravnavati prehod elektronov ali ionov v elektronki
2. star. krmariti: krmiliti čoln; veslati in krmiliti / krmiliti barko življenja
- krmíljen -a -o:
elektronsko krmiljeni stroji
Pravopis
Pravopis
Pravopis
osrédek -dka m (ẹ̑) star.: Mesto je bilo ~ kulturnega življenja središče; veslati na ~ na (rečni) otok
SSKJ²
povesláti -ám dov. (á ȃ)
krajši čas veslati: nekoliko smo poveslali / jezen je poveslal naprej odveslal
krajši čas veslati: nekoliko smo poveslali / jezen je poveslal naprej odveslal
Pravopis
SSKJ²
predáti -dám dov., 2. mn. predáste in predáte; predál (á)
1. knjiž. izročiti, dati: predati rože z levo roko / predati knjigo kupcu / predati posestvo sinu / predati tatu policistom / premaganci so morali predati orožje / predati stavbo svojemu namenu / predati funkcijo drugemu prepustiti
♦ šport. predati štafetno palico
2. opraviti uradni postopek ob prenehanju opravljanja kake funkcije: predati funkcijo; predati posle / publ. čez pol leta bo predal predsedstvo bo nehal biti predsednik
3. narediti, da pride kaj pod oblast nasprotnikov: zahtevali so, naj jim preda postojanko
1. knjiž. izročiti, dati: predati rože z levo roko / predati knjigo kupcu / predati posestvo sinu / predati tatu policistom / premaganci so morali predati orožje / predati stavbo svojemu namenu / predati funkcijo drugemu prepustiti
♦ šport. predati štafetno palico
2. opraviti uradni postopek ob prenehanju opravljanja kake funkcije: predati funkcijo; predati posle / publ. čez pol leta bo predal predsedstvo bo nehal biti predsednik
3. narediti, da pride kaj pod oblast nasprotnikov: zahtevali so, naj jim preda postojanko
- predáti se
1. prenehati se bojevati in priti pod oblast nasprotnikov: posadka se je predala / publ. bela zastava je pomenila, da se predajo vdajo / publ. rajši bi umrl, kot pa se predal vdal, odnehal
// dopustiti, da nastopi odnos (popolne) odvisnosti: čaka, kdaj se mu bo predal / ekspr. predati se strastem prepustiti se
2. ekspr., z oslabljenim pomenom, navadno z glagolskim samostalnikom izraža nastop intenzivne dejavnosti osebka, kot jo določa samostalnik: predati se delu za ljudstvo; predati se vzgoji otrok / elipt. gostje so se predali jedi in pijači
3. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža nastop stanja osebka, kot ga določa samostalnik: predati se obupu, žalosti
4. ljubezensko se (popolnoma) prepustiti partnerju: predati se moškemu; s strastjo se predati / na prigovarjanje se mu je predala
● nehal je veslati in se predal toku se prepustil; ekspr. predati se toku, vetru dopustiti, da postane življenje odvisno od okoliščin; ekspr. predal se je veselemu trenutku popolnoma je doživljal veselo razpoloženje; ekspr. predati se valovom mestnega življenja začeti brez pomislekov uživati, kar daje mestno življenje
- predán -a -o
1. deležnik od predati: biti predan vojnemu sodišču; publ. muzej je predan javnosti dostopen za obiskovalce, odprt
2. ki požrtvovalno, nesebično dela za kaj: predan zdravnik; predani in sposobni uradniki / publ. predana žena vdana
// ki vsebuje, izraža veliko požrtvovalnost, nesebičnost: služiti s predanim delom ideji; prisl.: predano se posvečati delu
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- Naslednja »
Število zadetkov: 51
Dostopnost