Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ
akuráten -tna -o prid. (ȃ) star. točen, natančen, vesten: akuraten uradnik; čudno, da ga še ni, ko je vedno akuraten
SSKJ
maloprídnež -a m (ȋ) ekspr. ničvreden, malovreden človek: iz malopridneža je postal priden in vesten človek; v svoji okolici je veljal za malopridneža; ko se je klatil po svetu, se je seznanil z mnogimi malopridneži
// človek, ki zavestno naredi kaj narobe, kaj slabega: treba bi bilo kaznovati malopridneže, ki so razbili okna
SSKJ
poročeválec1 -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor poroča (o čem): poslušati poročevalca; objektiven, vesten poročevalec / priložnostni, stalni poročevalec; športni, vojni poročevalec
SSKJ
prevésten -tna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) 
  1. 1. preveč vesten: bil je prepošten in prevesten, da bi to storil / prevestno učenje
  2. 2. ekspr. zelo vesten: to je bil res prevesten delavec
    prevéstno prisl.: prevestno opravljati svoje delo
SSKJ
stražár -ja m (á) 
  1. 1. kdor (poklicno) koga, kaj straži: na obzidju so stražili stražarji; pri vhodu v vojašnico nas je ustavil stražar; vesten stražar / nočni stražar; osebni, telesni stražar / ekspr. to so letalci, stražarji našega neba čuvarji
  2. 2. pred drugo svetovno vojno član skupine desno usmerjenih dijakov in študentov, imenovanih po glasilu Straža v viharju: stražarji in mladci
    ●     gorski stražar član gorske straže; obmejni stražar nekdaj pripadnik obmejne straže
SSKJ
tíntar -ja m (ȋ) slabš. pisarniški delavec, pisar: vesten tintar
SSKJ
urádniček -čka m (ȃ) ekspr. manjšalnica od uradnik: postal je uradniček; nepomemben, vesten uradniček / bančni, sodni uradniček
SSKJ
uslúžbenec -nca m (ȗ) 
  1. 1. kdor je kje v službi in opravlja delo, ki ni fizično: njegov oče je uslužbenec, mati pa delavka; vesten uslužbenec; uslužbenec knjižnice; uslužbenec v muzeju
  2. 2. do 1965 kdor je v delovnem razmerju z vnaprej določeno, stalno plačo, navadno za opravljanje dela, ki ni fizično: odpustiti, prestaviti uslužbenca / bančni, gostinski, železniški uslužbenci; nižji, višji uslužbenec; vodilni uslužbenci
    ♦     jur. državni uslužbenec do 1957 upravni in strokovni sodelavec državnih organov; javni uslužbenec do 1965 oseba, ki opravlja pri državnih organih ali samostojnem zavodu javno službo kot svoj redni poklic
SSKJ
vésten1 -tna -o prid., véstnejši (ẹ̄) ki dela, izpolnjuje svoje obveznosti po načelih vesti: vesten delavec ne zamuja; vesten prevajalec, učenec; biti vesten / najemnik se obvezuje ravnati kot skrben in vesten gospodar; vesten plačnik
// ki kaže, da kdo tako dela, izpolnjuje obveznosti: njihovo delo, plačevanje je vestno / odpotovati po vestnih in dolgotrajnih pripravah
    véstno prisl.: vestno izpolnjevati obveznosti
SSKJ
zdúšen -šna -o prid. (ȗ) zastar.  
  1. 1. navdušen, zanosen: zdušno odobravanje občinstva / biti zdušen za slovenstvo zelo vnet; zdušna molitev romarjev goreča
  2. 2. pošten, vesten: bil je zdušen trgovec, zato so radi kupovali pri njem
    zdúšno prisl.: zdušno opravljati delo, dolžnosti; zdušno zapeti
Število zadetkov: 10